S časovne oddaljenosti stotih let se jasno kaže trajna vrednost Chráskovega prevoda. Gre za eno od velikih mojstrovin v zakladnici slovenskih svetopisemskih prevodov. Ne le, da je bilo to besedilo duhovna hrana generacijam evangelijskih vernikov, ampak so v zadnjih desetletjih po njem začeli posegati tudi mnogi katoliški bralci. Med njimi velja posebej omeniti prevajalce Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma, ki so Chráskov prevod vzeli za enega svojih zgledov. Natančnost prevajanja in lepota izraza ga uvrščata v vrh slovenske književnosti. Prevajalec Anton Chráska, ki je bil sicer češkega rodu, namreč ni deloval sam, ampak so pri nastajanju sodelovali nekateri vidni slovenski književniki, med drugim Fran Govekar, Franc Miklošič in Josip Stritar. Slednji je v zadnjih desetletjih 19. st. za Britansko in inozemsko svetopisemsko družbo prevedel dobršen del Stare in Nove zaveze. Chráska je ta besedila zgolj revidiral. Najlepši primer tega so Psalmi, kjer je Chráska v veliki meri ohranil Stritarjevo žlahtno pesniško besedo, z dosledno naslonitvijo na hebrejski izvirnik pa dosegel, da je končni izdelek brez dvoma med najboljšimi prevodi Psaltra v slovenščino nasploh. Več o nastanku Chráskovega prevoda si lahko preberete v prispevku dr. Daniel Brkiča Chráska kot prevajalec Svetega pisma.
Novo knjižno izdajo Chráskovega Svetega pisma v navadni ali v luksuzni vezavi lahko kupite s klikom na ti dve povezavi. Še vedno je na voljo tudi e-knjiga iz leta 2014.