Pravopisno prenovljena izdaja 2017

Tako imenovani »Chráskov« prevod Svetega pisma je za Britansko in inozemsko svetopisemsko družbo pripravil protestantski misijonar Anton Chráska. Izšel je leta 1914 in pri nastajanju besedila so sodelovali nekateri znani slovenski književniki. Doživel je štirinajst ponatisov, zadnjega leta 1999, in več različnih izdaj ter postal zelo priljubljen, še posebej med protestantskim bralstvom. Kljub staremu jeziku še vedno mnoge preseneča z lepoto izraza in z izjemno natančnostjo prevajanja izvirnika. Njegovo vrednost so potrdili tudi katoliški prevajalci Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma, ki so ga pri končni redakciji vzeli za enega svojih zgledov.
Besedila več kakor deset let ni bilo na voljo v knjižni obliki, povpraševanje po njem pa se je nadaljevalo. V digitalni dobi se fotografski ponatis izdaje iz leta 1914 ni več zdel smiseln, zato je leta 2014, ob stoletnici izida, nastala zamisel o »pravopisno prenovljeni izdaji«, v kateri naj bi bil posodobljen zapis nekaterih zastarelih besed in odpravljene očitne tiskarske in uredniške napake. Prva različica tako popravljenega besedila je še istega leta izšla v elektronski obliki. Potem ko je več skupnosti in mnogo posameznikov izrazilo željo in potrebo po tem besedilu, je dozorel čas tudi za njegovo izdajo v knjižni obliki. Sledi pregled sprememb, ki jih prinaša ta izdaja.

1. Natančen digitalni prepis

Digitalni prepis besedila je bil večkrat preverjen, tako da so odpravljene napake iz zgodnejših elektronskih izdaj (okrog 700 popravkov).

2. Popravljen zapis nekaterih pogostih besed

Na 3.300 mestih je bila popravljena pravopisna oblika besed, ki jih danes zapisujemo drugače, kakor so jih pred sto leti (npr.: »šotor« namesto »šator«; »sonce« namesto »solnce« ipd.).

3. Popravljen zapis naglasnih znamenj

Na skoraj 300 mestih smo popravili zapis naglasnih znamenj: medtem ko izdaja iz leta 1914 ne razločuje med é in ê ter med ó in ô, smo zdaj to razlikovanje dosledno vpeljali na vseh mestih, kjer je zapisano naglasno znamenje.

4. Popravljena ločila okrog narekovajev

Na več kot 200 mestih smo popravili vrstni red ločil okrog narekovajev, ki v prvi izdaji večinoma ne ustreza sodobnemu pravopisu, poleg tega pa je nedosleden.

5. Popravki napak

Popravljenih je 97 tiskarskih in drugih očitnih napak ter 62 uredniških nedoslednosti, ki so v dosedanjih natisnjenih izdajah.

6. Oblikovanje pesniških besedil

Pesniške knjige (Knjiga Jobova, Psalmi, Pregovori, Visoka pesem in Žalostinke Jeremijeve) ter nekateri pesniški odlomki v drugih knjigah so oblikovani kot poezija. To pomeni, da smo ta besedila, ki so bila v izdaji iz leta 1914 postavljena v obliki proze, razdelili na okrog 12.500 pesniških stihov, pretežno glede na angleški prevod Revised Version, ki je sicer Chrásku služil za zgled. Delno pa smo upoštevali tudi sodobnejše prevode in izdaje Svetega pisma.

7. Usklajena raba oglatih oklepajev

Oglati oklepaji, ki označujejo tekstno-kritično sporne dele besedila, so zdaj na triinštiridesetih mestih v Novi zavezi (prej v različnih izdajah na sedemindvajsetih mestih). Raba je usklajena tako, da so oklepaji zdaj na mestih, ki ustrezajo vsaj enemu od naslednjih kriterijev:

  • Oglati oklepaji so v vsaj eni od izdaj Chráskove Nove zaveze (celotno Sveto pismo iz leta 1914, natis Nove zaveze in Psalmov iz leta 1932 ali prenovljena izdaja Nove zaveze iz leta 1946).
  • Gre za eno od znanih manjkajočih vrstic v Novi zavezi (npr. v Nestlé-Alandovi izdaji grškega izvirnika in v Revised Version).
  • Gre za besedilo, ki je v Nestlé-Alandovi izdaji grškega izvirnika označeno z dvojnimi oglatimi oklepaji [[…]], kar pomeni, da besedilo skoraj gotovo ni bilo del novozaveznega izvirnika.
  • Daljši oziroma pomembnejši deli vrstic, ki jih ni v Nestlé-Alandovi izdaji grškega izvirnika.
    Prvi trije kriteriji so bili upoštevani dosledno, četrti pa samo za najpomembnejša mesta.
    Pri tej uskladitvi smo ugotovili naslednje: vseh mest, kjer se tradicionalno grško besedilo znatno razlikuje od sodobnih tekstno-kritičnih izdaj izvirnika Nove zaveze, je 81; od njih ima vsaj v eni izdaji Chráska z oglatimi oklepaji označenih 27 mest, še 16 mest v njegovem besedilu pa jih dodatno potrebuje. Preostalih 38 mest pa je Chráska že sam prevedel po tekstno-kritičnem besedilu, tako da s stališča sodobne besedilne kritike ne potrebujejo posega. Vse to kaže, da je Chráska pretežno sledil tekstno-kritični izdaji grškega izvirnika. V tej izdaji smo to Chráskovo jasno izpričano usmeritev dosledno upoštevali in izpeljali na celotnem besedilu Nove zaveze.
8. Popravljeno oštevilčenje vrstic

Oštevilčenje svetopisemskih vrstic je v izdaji iz leta 1914 pretežno sledilo angleškemu sistemu, ki se pri nas sicer ni uveljavil. Zato smo oštevilčenje v tej izdaji spremenili tako, da ustreza sodobnemu oštevilčenju izvirnika in zato tudi Slovenskemu standardnemu prevodu Svetega pisma ter drugim novejšim izdajam. To pomeni naslednje:

  • Največ razlik je v Psalmih, ker v izdaji iz leta 1914 napisi nad psalmi niso bili oštevilčeni, tukaj pa so. V štirih psalmih se oštevilčenje spremeni za dve vrstici, v devetinpetdesetih pa za eno. Poleg tega je v triinpetdesetih psalmih številka prve vrstice prestavljena pred napis, oštevilčenje pa se sicer ne spremeni.
  • V štiriintridesetih poglavjih (izključno v Stari zavezi) je bila premaknjena številka poglavja, zato se je oštevilčenje vrstic v celotnem poglavju spremenilo.
  • V Preroku Joelu je dodano tretje poglavje, tako da ima knjiga zdaj skupaj štiri poglavja, v Preroku Malahiju pa ni več četrtega poglavja, tako da ima knjiga zdaj samo tri.
  • V sedmih poglavjih se je spremenilo oštevilčenje vrstic sredi poglavja, tako da ima del poglavja zdaj drugačne številke vrstic.
  • Na štiriinštiridesetih mestih smo popravili, kje točno v besedilu se nahaja številka svetopisemske vrstice. V izdaji iz leta 1914 je na teh mestih številka vrstice nekaj besed prezgodaj ali prepozno glede na izvirnik in na druge izdaje Svetega pisma.
9. Posodobljene krajšave svetopisemskih knjig

Vse krajšave v opombah so bile pregledane in posodobljene, tako da ustrezajo sodobnim krajšavam svetopisemskih knjig. Edino v šestih knjigah Stare zaveze je bilo zaradi drugačnega naslova potrebno izbrati drugačno krajšavo, kakor je v Slovenskem standardnem prevodu:

Prva knjiga Letopisov 1 Let
Druga knjiga Letopisov 2 Let
Propovednik Prp
Prerok Obadija Obd
Prerok Zefanija Zef
Prerok Hagaj Hag

Tudi ločila in sistem navajanja so bili pregledani, poenoteni in posodobljeni. Zaradi spremenjenega oštevilčenja svetopisemskih vrstic je bilo potrebno spremeniti tudi nekaj referenc, da kažejo na pravilno mesto v sedanji izdaji.

10. Dodane reference

Posebej za to izdajo je so bile na več kot 4.500 mestih pod besedilo dodane reference na vzporedna mesta v Svetem pismu. Osnova za to je bil standardni seznam bibličnih vzporednih mest, ki so ga pripravile Združene svetopisemske družbe. Tega smo dopolnili z vzporednimi odlomki iz Slovenskega standardnega prevoda in iz angleškega prevoda Revised Version (izdaja z vzporednimi mesti iz leta 1913), ki ga je uporabljal tudi Chráska, ter iz drugih virov. Bralec lahko zdaj na primer pogleda, od kod so vzeti starozavezni navedki v Novi zavezi ali kje najdemo isto pripoved v drugem evangeliju.

~

Leta 2017 obeležujemo petsto let reformacije, ki je Slovencem prinesla zapisano besedo in z njo narodni jezik ter identiteto. Anton Chráska je svoje delo razumel kot neposredno nadaljevanje Trubarjevega in Dalmatinovega prizadevanja za širjenje Božje besede med Slovenci. Zato je ta prenovljena izdaja njegovega prevoda lahko spodbuda za sveže srečanje s svetopisemskim sporočilom, ki nas izziva, ozdravlja in preobraža. Naj »drevo evangelija,« kakor je želel prevajalec izpred stotih let, raste, zeleni in daje svoje dobre sadove med Slovenci!

Knjiga je na voljo v navadni trdi in v luksuzni mehkejši vezavi. Naročite jo lahko pri Svetopisemski družbi Slovenije oziroma s klikom na slike na desni.