Chráska kot prevajalec Svetega pisma

(5. poglavje knjige dr. Daniela Brkiča Anton Chráska med Slovenci, ki natančneje obravnava Chráskov prevod Svetega pisma)

Glede na ugotovitve Francke Premk,³⁴⁶ da sta že Trubar in Dalmatin pri prevajanju upoštevala izvirnost svetopisemskih jezikov, za Chrásko utemeljeno velja, da je prvi,³⁴⁷ ki je prevajal SP v slovenski jezik po izvirnem tekstno-kritičnem besedilu,³⁴⁸ kar podpiram s pričujočo raziskavo. Chráski pripada ugledno mesto med prevajalci slovenskih SP, saj je bil »prvi med prvimi«, ki je postavil, s svojim za tisti čas drznim dejanjem, temelje takemu prevajanju, ki je zaradi tekstno-kritičnega besedila zvestejše izvirniku.

Rimskokatoliški prevodi tistega časa so bili prirejeni po Vg., nekateri protestantski prevodi pa sicer po izvirniku, vendar po TR.³⁴⁹ Chráskov pogum je bil vsekakor ena od spodbud, da so tudi rimokatoličani začeli prevajati po izvirniku. S temi nadvse važnimi ugotovitvami, do katerih sem prišel z natančnimi primerjavami tekstov in preučevanjem doslej nedostopnih in neobdelanih arhivskih listin iz ABFBS-a, želim ovreči dosedanje strokovne ocene, ki prikazujejo Chráskovo prevajanje SP zgolj kot priredbo.³⁵⁰ Chráski se je predolgo godila krivica, zato jo je potrebno nujno odpraviti in upoštevati nove raziskave.

1. SLOVENCI IN SVETOPISEMSKE USTANOVE

1.1 Trubarjev »Biblijski zavod«

Protestantsko vodilo je bilo, naj »vsak vernik bere SP v razumljivem jeziku in v svojem jeziku naj Boga tudi slavi«. S tem namenom, da bi tiskali in razširjali SP³⁵¹ v slovenskem in hrvaškem jeziku, je že Trubar ustanovil leta 1561 v Urachu »Biblijski zavod«, katerega je gmotno podpiral baron Ivan Ungnad. Trubar je prevzel mesto ravnatelja, Konzul in Dalmatin pa sta bila pomočnika. Biblijski zavod je zaradi spleta okoliščin obstal le do leta 1564.

1.2 Biblijska družba »Von Cansteinische Bibelanstalt«

Ta biblijska družba je bila ustanovljena leta 1710 v mestu Halle, in sicer pod okriljem pietističnega gibanja.³⁵² O tem piše nekaj tudi M. Kuzmič.³⁵³ Prekmurski protestanti so takó pod vplivom tega gibanja dobili leta 1771 Küzmičev prevod NZ v svojem narečju.

1.3 »The British and Foreign Bible Society«³⁵⁴

BFBS je bila ustanovljenja 7. 3. 1804 v Londonu,³⁵⁵ z namenom, da čim ceneje izdaja in s pomočjo kolporterjev razširja SP po celem svetu. BFBS je bila po naravi, vsebini, načelih in delovanju izključno protestantsko usmerjena, saj so v tistem času rimokatoliki nasprotovali, da bi prišlo SP med ljudi brez opomb in razlag. Da bi bila lahko BFBS čim bolj uspešna, je ustanovila svoje agencije.³⁵⁶ Leta 1850 je bila agencija odprta tudi na Dunaju, kjer je delovala vse do leta 1902. Dunajska agencija je skrbela za razširjanje SP v srednji in vzhodni Evropi, takó je v njeno območje delovanja spadalo tudi slovensko ozemlje. Njen vodja je bil Edwards Millard (1822-1906), ki je vodil agencijo od njene ustanovitve do leta 1887, ko je prevzel vodstvo njegov sin Henry Millard (1848-1902). Po njegovi smrti je delo na Dunaju prenehalo, omenjena področja pa je prevzela »srednjeevropska agencija« v Berlinu, katero je vodil M. A. Morrison.

Delovanje teh agencij je bilo pri južnoslovanskih narodih oteženo, saj je bilo na teh področjih večinsko pravoslavje in rimokatolištvo.³⁵⁷

Slovenci smo bili v kontaktu z BFBS že leta 1815, ko je sloviti jezikoslovec Jernej Kopitar predlagal prevajanje SP v slovenščino, hrvaščino, srbščino,³⁵⁸ bolgarščino in celó v albanščino. Zamisel o protestantskem prevajanju SP za Slovence se je uresničila šele po letu 1850, ko je E. Millard vzpostavil stike s Slovenci na Dunaju in našel ustrezne prevajalce.³⁵⁹ O tem piše nekaj malega tudi v Potokarjevem zborniku.³⁶⁰

Prevod SP zunaj rimskokatoliškega kroga³⁶¹ je pripravil France Remec (1846-1917). Leta 1870 je izšel Novi zakon Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, I. del. Za njim je leta 1871 Josip Stritar³⁶² (1836-1923) prevedel Dejanja sv. Aposteljnov. Leta 1877 je prevedel Novi zakon. Leta 1881 so izšli njegovi Psalmi Davidovi,³⁶³ 1882 pa Novi testament Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa. Leta 1883 so izšli Stritarjevi Pregovori Salomonovi, leta 1885 Svetega pisma prva knjiga Mojzesova, leta 1887 prerok Izaija in leta 1898 prerok Jeremija in Žalostinke.

Naklade Stritarjevih prevodov so bile sorazmerno nizke, razširajali pa so jih kolporterji BFBS-a.

E. Millard je začel kmalu uresničevati zamisel o predelanem protestantskem prevodu slovenskega SP, kar je dozorevalo vse do leta 1914, za NZ pa do leta 1908, (med tem časom je bila Dunajska agencija že zaprta in preseljena v Berlin), ko sta izšla prevoda Antona Chráske. Literarni zgodovinar F. Kidrič je prevod ugodno ocenil.³⁶⁴

F. Rozman pravi,³⁶⁵ da se po izidu Chráskovega prevoda slovenski evangeličani niso lotili novega prevajanja SP³⁶⁶, pač pa so po 2. vatikanskem koncilu sodelovali s katoličani pri izdaji prvega slovenskega ekumenskega SP (1973, BFBS). S tem so končno dobili prvič tudi rimokatoliki SP v eni knjigi.³⁶⁷

2. ZAKAJ SE JE CHRÁSKA LOTIL PREVAJANJA SLOVENSKEGA SVETEGA PISMA?

Chráska je kmalu uvidel potrebo po novem prevodu SP, kajti NZ v Remčevem, Valjavčevem in Stritarjevem prevodu je že zastarela, SZ v Dalmatinovem prevodu pa ni več bilo.³⁶⁸ Že v času druženja s Slovenci v Porurju je ugotovil, da je slovenska protestantska bera zelo revna, zato je začel razmišljati, kakó bi s pomočjo tiska vplival in vzpodbudil načrtno širjenje protestantskih naukov in načel.³⁶⁹ Odločil se je za prevajanje SP, zato pa se je moral v slovenščini dobro izpopolniti, čeprav so mu pri prevajanju pomagali jezikoslovci tistega časa; Milan Jaklič, Anton Mikuš in Fran Govekar.³⁷⁰

V Stritarjevem prevodu NZ je ugotovil bistvene pomanjkljivosti³⁷¹ in menil, da se »knjiga v takšni obliki Slovencem ne bi mogla prikupiti«.³⁷² Še več pomanjkljivosti je bilo v tistih delih SZ, ki so bili že prevedeni. Takó je BFBS-u predlagal, naj vključijo v svoj načrt ponovno prevajanje SP v slovenski jezik. Ker ga je BFBS zaprosila, naj to delo prevzame, se je leta 1904 preselil v Ljubljano.³⁷³

2.1 Osnovne pomanjkljivosti in značilnosti Stritarjevih prevodov

Josip Stritar (1836-1923)³⁷⁴ je študiral na Dunaju klasične jezike. Najverjetneje je na Miklošičevo pobudo sprejel sodelovanje z BFBS, toda ker ni znal tudi hebrejsko,³⁷⁵ je seveda prevajal posredno. To sem ugotovil tudi sam s primerjavo različnih besedil. O tem je sam pozneje v pismu Franu Levcu zelo odkrito izrazil svojo nejevoljo.³⁷⁶ Stritar je imel o prevajanju iz prevodov slabo sodbo.³⁷⁷ Glede svojega prevoda Psalmov Davidovih je Stritar zapisal tole: »… sam pri Psalmih nisem mogel prevoda primerjati z izvirnikom, saj ne znam hebrejščine (p. a.)…³⁷⁸

Značilnosti Stritarjevega prevoda, povzete po Janku Modru, so:³⁷⁹

Stritarjeva dikcija je vznesena in slovesna, dosežena s tem, da uporablja izbrane izraze. Uporablja tudi veznike, ki dovoljujejo posebno skladnjo,³⁸⁰ značilna pa je predvsem inverzija,³⁸¹ nenavadni besedni red³⁸² in upraba deležnikov.³⁸³ Naslednja značilnost je vezava z drugim sklonom.³⁸⁴ Pri tem je potrebno opozoriti še na eno značilnost, na »protestantovsko uporabo besed«, ki niso jezikovno-zgodovinsko pogojene.³⁸⁵ Zanimivo, da ta načela niso ustrezala tedanjemu stvarnemu ljudskemu jeziku, ampak je šlo pri Stritarju za posnemanje svetopisemskega izvirnega jezika, oziroma prevodov.

Chráska se ni toliko zavzemal za jezikovno predelavo,³⁸⁶ ampak za nove teološke rešitve, saj sem s primerjavo Stritarjevega in Chráskovega teksta ugotovil, da je Stritar NZ Prevajal po TR,³⁸⁷ Chráska pa po tekstno-kritičnem besedilu, kar je bila drzna novost. Za takšne ugotovitve moje raziskave sem našel potrditve tudi v doslej še neobdelanih listinah ABFBS-a, ki so še vedno pod 75-letno klavzuro, in so mi bili dostopni le v znanstveno-raziskovalne namene. S tem želim dokazati, da pri Chráskovem prevodu SP ne gre le za predelan »prevod iz prevodov«, ampak za izvirne rešitve, saj je bil dober poznavalec hebrejščine, posebno pa grščine.

3. KAKÓ JE CHRÁSKA PREVAJAL SVETO PISMO NOVE ZAVEZE?

Na ta vprašanja, na katera doslej še nihče ni verodostojno odgovoril, sem skušal dobiti odgovore v ABFBS. Brez teh pojasnil bi Chráskovo prevajanje SP ostalo še naprej zavito v temo in pristranske domneve.

Na tem mestu podajam le najosnovnejše prevode³⁸⁸ arhivskih listin, ki jih hranim v posneti obliki in bi jih bilo dobro ob kaki drugi priliki objaviti.³⁸⁹

3.1 Listine iz ABFBS-a glede Chráskovega SP NZ

I³⁹⁰

Č. Budějovice na Češkem – 24. junija 1902

Rev. Anton Chráska piše M. A. Morrisonu³⁹¹ v Berlin (CEAB), nakar Morrison posreduje pismo BFBS-u, kjer potem bistva zabeležijo v svoje listine (vpisano 16. 7. 1902).

Slovencev je v južni Avstriji približno 1,5 milijona in so po veri strogo rimokatoliki. Pred šestimi leti je Chráska odšel med Slovence kot misijonar. Takrat ni v tisti deželi v slovenskem jeziku obstajala nobena protestantska literatura, razen NZ in ena ali dve knjigi SZ, ki jih je izdala BFBS na Dunaju in nekaj letakov »misijonske službe za otroke«.³⁹² Chráski so večkrat povedali, da je slog NZ običajnim ljudem težko razumljiv in tudi sam je ugotovil, da je to res. Že pred približno štirimi leti si je dopisoval z g. H. Millardom³⁹³ o tem, da bi poskrbeli za nov prevod NZ, a zaenkrat še do tega ni prišlo. Dva snopiča svetopisemskih knjig že obstajata, a je precej napak pri imenih.

Za nov prevod sta pomembna dva tehtna razloga:

a. Sodobna pisana in govorjena slovenščina je delo jezikoslovcev, kar pa ni jezik naroda. Na Slovenskem je več različnih narečij, eden izmed njih – dolenjščina – je prevladujoč že od časov reformacije dalje, ker sta v tem narečju Trubar in Dalmatin izdala Biblijo. Je osnova za pisni jezik, toda jezikoslovci so uvedli veliko besed iz drugih slovanskih jezikov. V tistih prevodih, ki so izšli že pred 20-30 leti in pri katerih je sodelovala tudi BFBS, je v tistem času obstajala velika jezikovna samovoljnost, recimo: Miklošič, Stritar… vsak izmed njiju ima svoj slog. Zdaj, po mnogih letih, pa je več enotnosti tudi med pisatelji in se izogibajo različnim besedam.

b. Prevod so naredili rimokatoliki. Oni so sicer spoštljivi do Pisem in so bili natančni, toda na biblicističnem področju niso toliko strokovni kot protestanti. Nekaterih odlomkov niso znali izraziti s pravo globino, ker niso imeli osebnega doživetja. Več odlomkov v Pavlovih pismih in v Izaiju je pri prevodu izgubilo pravi in resnični pomen.

Chráska nam dodaja seznam³⁹⁴ pomanjkljivosti in napak, da bi s tem pokazal, da je novi prevod nuja. Obljublja tudi, da bo pri tem pomagal, kolikor bo potrebno. Navéde še nekaj imen tedanjih strokovnjakov, ki jamčijo zanj: Rev. A. W. Clarka, Smichowa, ki živi blizu Prage, ravnatelja Juliusa Stusberga iz Neukirchna in Rev. J. D. Kilburna iz St. Petersburga.

Napake iz starih prevodov je navedel v stolpcih in jih označil s številkami: (1) izpusti, (2) preveč dobesedni prevodi, (3) nejasni ali napačni prevodi, (4) neenotno prevajanje…

II³⁹⁵

Berlin – 14. avgusta 1902

M. A. Morrison piše BFBS-u (vpisano 24. 9.1902).

Morrison iz Berlina ocenjuje Chráskovo strokovnost in usposobljenost.

Pravi: »Chráska je zet češkega kolporterja Hurdáleka. Sprva je bil tkalec, potem pa se je teološko izobraževal v »Mission School« v Neukirchnu, ameriška misija pa ga je denarno podpirala.³⁹⁶ Je delaven in sposoben mlad evangelist, zelo priljubljen med ljudmi. Že dolgo je opozarjal na napake v prevodu prof. Stritarja, ki je rimokatolik. Chráska je Čeh, vendar nedvomno zelo dobro obvlada slovenščino. Stritar pa je rojen Slovenec!…«

Morrison predlaga, naj družba³⁹⁷ zaenkrat pusti slovensko NZ pri miru, naj pa raje dokonča SZ, ki jo je Stritar prevedel samó delno…

III³⁹⁸

Že 21. avgusta 1902. leta M. A.Morrison znova obvešča BFBS, da mu je pisal Chráska. Chráska je naredil nanj vtis, da je res strokovnjak, boji pa se, da ni toliko vešč slovenskega jezika. Chráska mu je tudi izpostavil dodatno napako iz 41. in 99. Psalma (izpuščene so kar 3 zadnje svetopisemske vrstice).

IV³⁹⁹

15. aprila 1903. leta ES⁴⁰⁰ Morrisona obvešča, da je znova poizvedoval o Chráski in o njegovi trditvi, da slovenska NZ nujno potrebuje nov prevod. Rezultat je begajoč in nejasen. Sprašuje se, ali je slovenščina sploh literarni jezik, v katerem se lahko piše knjige? (avstrijski višji zastopnik je namreč položil na mizo v Reichsrathu celotno slovensko literaturo in s tem pokazal, da je sploh ni!!!) Leta 1903 (350 let po Trubarju) so še vedno dvomi, ali je slovenski jezik sploh knjižni jezik ali samó narečje! Katero narečje je najboljše? Katero izbrati? Tri narečja so na Madžarskem, eno v Ljubljani, eno v Trstu… Katero narečje izbrati za knjižno slovenščino? Ali bo g. Chráska, ki je Čeh, prekosil prof. Stritarja, strokovno usposobljenega Slovenca?

Pripravljen je verjeti, da sedanja izdaja potrebuje predelavo, predlaga pa, naj bi bil Morrison pooblaščen, da Chrásko vpraša, katera knjiga NZ potrebuje po njegovem mnenju najtemeljitejšo predelavo. ES predlaga, naj g. Chráska poskusi s prevodom izbrane knjige, za kar bo dobil 4 funte (= 100 K), družba pa bo Chráskov prevod dala na vpogled slovenskim strokovnjakom.

V⁴⁰¹

Zapisano je, da je Morrison res prejel Chráskovo predelano pismo Hebrejcem, za kar je dobil 4 funte. Odgovorni pri družbi niso proti, da prevod pregleda še slovenski strokovnjak, in se še njemu plača. To bo nekak preizkus, ali je g. Chráska sposoben predelati Stritarjevo NZ.

VI⁴⁰²

Morrsion 15. avgusta 1903 družbo obvešča, da je Pismo Hebrejcem pregledal g. Fran Govekar, ki je zelo pohvalil Chráskovo predelavo v slogu in sintaksi.

Morrison sprašuje tudi GC, ali bo Chráski dodeljeno to delo, kajti od tega je odvisno, ali se bo Chráska preselil v Ljubljano, kjer bi imel ob sebi najboljše jezikoslovce. Za prvega sodelavca predlaga g. Frana Govekarja.

VII⁴⁰³

Morrison 19. septembra 1904 piše GC-u in prilaga Chráskovo pismo, v katerem piše, da se namerava Chráska novembra res preseliti v Ljubljano.⁴⁰⁴ S predelavo bo začel takoj, ker jo želi dokončati približno v enem letu. Veliko je odvisno tudi od tega, ali bo dobil dobrega sodelavca. Gospod Govekar verjetno ne bo mogel pomagati vsak dan, zato upa, da bo našel še koga drugega. Lansko leto, ko je delal poskusno predelavo pisma Hebrejcem, mu je pomagal študent z univerze, vsekakor pa se misli dokončno posvetovati z g. Govekarjem ali pa z g. Aškercem in jima dati besedilo v zadnji pregled.

Vse, kar je v Stritarjevem prevodu dobro, želi ohraniti, precej odlomkov v Pismih pa bo treba povsem na novo prevesti (p. a.) in tudi slog celotne NZ poenotiti.

Obvešča jih tudi, da želi ohraniti »Gospodovo molitev« in besedila iz Mt 11,28-30, Jn 3,16 in podobne, ker jih rimokatoliki uporabljajo pri liturgiji. Meni, da ljudje izgubijo zaupanje v SP, če dobro znani odlomki niso takšni, kot jih slišijo v cerkvi…

Predlaga, naj bo NZ natisnjena v obliki odstavkov, poglavja in vrstice pa naj bodo označeni na robu…

VIII⁴⁰⁵

Chráska 24. marca 1905 Morrisona obvešča, da je prišlo do nepričakovanih težav, ker je moral zamenjati pomočnika, toda med tem časom je šel sam skozi večino NZ in upa, da bo dokončal do maja. Sprašuje pa jih o treh stvareh:

1. Ali bo NZ tiskana v obliki odstavkov, s številkami poglavij in vrstic v tekstu ali na robu? Pripominja, da bi jih imel on rajši na robu.

2. Ali naj odlomke iz SZ označi s kakšno drugačno obliko črk, ali pa preprosto kar z navednicami kot je v stari (Stritarjevi, op. a.) izdaji?

3. Ali naj imajo odstavki ali posamezni delčki naslove? Chráska pripominja, da je začel naslove pisati, a bi to pomenilo dodatno delo.

Chráska smatra, da ne bo potrebno dati v pregled celotne NZ, predlaga pa, naj bi Lk, Apd ter 1 in 2 Kor mogoče pregledal g. Aškerc. Če bo imel g. Aškerc kakšno pripombo v zvezi s slovnico ali slogom, bo popravil naknadno. Misli, da to, kar bo lahko Aškerc popravil, ne bo nič zelo pomembnega,⁴⁰⁶ ker tudi g. Govekar ni nič takšnega predlagal pri pismu Hebrejcem… Predlaga tudi, naj Morrison piše g. Aškercu in ga vpraša, če bi on hotel pregledati del predelane in prevedene NZ, ali pa naj predlaga zanesljivega človeka, ki bi lahko to naredil.

IX⁴⁰⁷

Zapis z dne 15. junija 1905 govori o tem, da bo Chráska najprej prosil za pregled NZ g. Mikuša, če bo le-ta zavrnil, pa bo prosil še g. prof. Šlebingerja ali pa dr. Tominška, kajti ko je prosil g. Govekarja, mu je pomoč obljubil le pod pogojem, če bo dobro plačan… Pred tem je imel mladega študenta, ki mu je pomagal pri pismu Hebrejcem, a se delo z njim ni obneslo, zato je potem najel študenta Milana Jakliča, ki je prišel v Ljubljano za štiri tedne, a je bila vsota, ki jo je družba zanj namenila prav takó premajhna…

X⁴⁰⁸

Morrisonovo pismo ES-u in GC-u z dne 8. avgusta 1905. Morrison prilaga Chráskovo pismo, v katerem obvešča o spremembah in popravkih, ki jih je moral Chráska narediti pri slovenski NZ.

(V listini BFBS-a je glede tega zabeležen naslednji izvleček:)

1. Posebnost slovenskega jezika je, da je najbolje, če so zgodbe in pregovori napisani v sedanjiku.⁴⁰⁹ Prevajalec (Chráska, op. a.) je to upošteval pri vseh štirih evangelijih in v Apd, kadar je v izvirniku grški aorist⁴¹⁰ in sedanjik. Ostale grške čase pa je poskusil prevesti z ustreznimi slovenskimi, a se vedno ni mogel držati teh pravil, zato je postal jezik nenaraven, kar pa mu ni všeč:⁴¹¹ npr. Mt 3,1-2 je spremenil takole »V tistih dneh pa pride Janez Krstnik in v puščavi Judejski propoveduje, govoreč: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«⁴¹² Prav takó v Mt 4,11. Stritar pa je prevajal prvič v pretekliku, potem pa je spremenil v sedanjik: »V tistih dneh pa pride Janez Krstnik, ter je v puščavi Judejski oznanjeval. In govoril: Spokorite se; kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«⁴¹³

(Glede na to, je v listini ABFBS zapisano, da je Stritarjev prevod svobodnejši, Chráskov pa bolj tekoč, dodelan, izbran, okusen, uglajen.⁴¹⁴)

2. Pri Stritarju je bil skozi celotno NZ besedni red v stavkih usklajen s srbskim in staroslovanskim – kar je prevladujoča težnja zadnjih 30 let – Chráska pa je besedni red spremenil takó, kot ga govorijo ljudje danes in je podoben »živemu jeziku«.

3. Chráska je spremenil tudi nekatere izraze, ki jih slovenski nabožni pisatelji nikoli ne uporabljajo, saj običajnemu človeku čudno zvenijo. Npr., namesto »shajališče« je uporabil »shodnica«, namesto »poginiti« pa »pogubiti« (pripis: ker izraz »poginiti« danes uporabljajo za živali)…

4. V Mt 6,9, 11,28-30 in na podobnih mesth so narejene bistvene spremembe. Odlomki so zdaj podobni tistim, ki jih ljudje slišijo v cerkvi. Te spremembe pa so narejene samó, če so rimokatoliški izrazi pravilni.

5. Inačice, ki jih je imel Chráska kot primerjalne predloge: Dalmatinova Biblija iz leta 1584, Wolfova Biblija (1856-59), Biblične zgodbe dr. Kreka (1904, nedokončane), Slovensko-madžarsko NZ⁴¹⁵ (pripisano je: ki je zelo dober prevod), češko SP,⁴¹⁶ srbsko, staroslovansko, Elberfeld ⁴¹⁷ in nekatere druge nemške.

6. Grški tekst, ki ga je uporabil je »Stuttgart N. T. of 1898«,⁴¹⁸ ki se z nekaj izjemami ujema z angleško RV.⁴¹⁹

Uporabljal je grški in angleški tekst, pri tem pa pazil, da ni izpuščal besed, ki so v RV označene kot »ancient authority«, če so pomagale narediti odlomek jasnejši, ali če so vsebovale nekaj pomembnega za bralca.

Besed in stavkov iz Vg. ni opuščal, čeprav so v RV izpuščene. Ta mesta so: 1 Jn 5,7, Mt 20,16 in Mr 7,16. Kjer je imel pri prevajanju posebne težave in je bil v dvomih, je prilagodil pomen po RV.

7. Na nekaterih mestih je uporabil bolj svobodne izraze, parafraze, kot npr. v Gal 4,3.9,⁴²⁰ kjer je besedo stoicheia prevedel kot »prvi uk sveta«, Stritar pa »počelo sveta«. Chráska smatra, da preprosti ljudje pomena teh besed brez takšnih sprememb ne bi rauzumeli. Prav takó je bistvena razlika tudi v Kol 2,20, kjer Chráska prevaja kot »začetni nauki sveta«, Stritar pa »prvine sveta«. Tudi v 1 Kor 11,10 je Chráska spremenil Stritarjevo vrstico »Zato mora imeti žena oblast na glavi zavoljo angeljev« v razumljivejšo obliko »Zato mora imeti žena znamenje oblasti moževe na glavi zavoljo angelov.«⁴²¹

8. Chráska je poenotil tudi svetopisemska imena in izraze, prej pa je bilo veliko zmede.

Glavni namen je bil, da bo besedilo jasno in preprosto, vsem razumljivo, hkrati pa se je trudil za točnost in zvestobo izvirniku.

3.2 Moje ugotovitve glede Chráskovega SP NZ

1. Letnica izida Chráskove NZ je znana.⁴²² Izšla je v Ljubljani, decembra leta 1908, založila pa jo je BFBS. Chráska je o tem poročal tudi v BL,⁴²³ kjer pravi:

»Berite sveto pismo!

Novi zakon Gospoda našega in Zveličarja, novo, popravljeno izdavo Vam oskrbimo za 1 K 50 vin. (s poštnino). Ubogim brezplačno.

V »Zgodbah sv. pisma« od Družbe sv. Mohorja nimate vsega svetega pisma, ampak le posamezne oddelke, večinoma zgodbe, in preobširno razlago. V Novem zakonu pa dobite vse sv. pismo nove zaveze, poslovenjeno na podlagi najstarejših grških rokopisov (p. a.). V njem so evangeliji in listi, kakor so jih spisali sv. evangelisti in apostoli. Nič ni izpuščenega, nič pridanega (p. a.). Besede, ki jih je bilo treba pridobiti zaradi boljše in splošno razumljive slovenščine, so natisnjene z ležečimi črkami.

Novi zakon je najboljša in najbolj resnična knjiga na svetu! Resnic in dejstev, ki jih oznanja, še nihče ni ovrgel. Še hudič sam jo veruje in ker ve, da bi se mu slabo godilo, ako bi se ljudstvo poprijelo svetega pisma, napeljava bolj učene, naj zasmehujejo sv. pismo ali pa ljudstvu skrivajo. Ne dajte se mu prekaniti!«

2. Na splošno se ocenjuje, da je Chráska s pomočjo sodelavcev⁴²⁴ Stritarjevo NZ le priredil in popravil (predelal),⁴²⁵ kar pa povsem ne drži.

A. Breznik v svoji oceni,⁴²⁶ katere so se kasneje oprijeli tudi drugi in o tem kar »na pamet« pisali, pravi, da »Novi zakon ni brez napak…⁴²⁷ in je slabejši od starega zakona. Te izdaje niso prevajali neposredno po grškem izvirniku⁴²⁸ – kakor kažejo napake – ampak najbrže⁴²⁹ po nem. predlogi… «

Literarni zgodovinar Franc Kidrič pa je Chráskovo SP ugodno ocenil.⁴³⁰ Jože Krašovec pravi, da »strokovne ocene kažejo, da je (Chráskov) prevod prirejen…«,⁴³¹ medtem ko Francka Premk trdi, da je Chráska prevajal iz izvirnikov, obenem pa primerjalno upošteval tudi druge prevode.⁴³² Njeno gledanje je, potem, ko sem vse preučil, sprejemljivo.

Iz prvotnostnega in osnovnega dokazneg gradiva, ki ga navajam v tej raziskavi, posebno iz listin ABFBS-a, je več kot očitno, da je Chráska dobro obvladal oba svetopisemska jezika ter Stritarjevo NZ v bistvenih pojmih toliko predelal, da je dobila povsem novo teološko jasnost in doslednost, precejšnji del besedila pa iz izvirnika⁴³³ znova prevedel.

To, da si je pomagal in besedilo primerjal še z drugimi prevodi, je povsem običajen postopek, česar se poslužujejo tudi današnji prevajalci. Če Chráska tega ne bi počel, bi mu lahko kritiki zopet očitali.

Nekateri pisci se tej zadregi spretno izognejo s tem, da napišejo le, da je Chráska »oskrbel« novo SP.

3. Chráska se je v veliki meri opiral na že obstoječo Stritarjevo NZ,⁴³⁴ vendar gre za »careful revision«,⁴³⁵ ki je jezikovne⁴³⁶ in teološke narave,⁴³⁷ velikokrat pa tudi prevodne.⁴³⁸

Za Chráskovo SP se je ponekod uveljavilo kar zmotno poimenovanje »Stritarjev prevod«, zmedo pa je povečalo tudi dejstvo, da prevajalec v SZ, niti v NZ nikjer ni omenjen.

4. Kot sem že zapisal, je Chráska prvi, ki je uporabljal tekstno-kritično predlogo (Nestléjevo besedilo iz l. 1898), Stritar pa je delal po TR, ki je stara, nekritična izdaja grškega izvirnika, zato je tudi v tem razlika očitna. Očitno je korak dalje, ki ga je Chráska pogumno storil v primerjavi s Stritarjevim prevodom.

Primerjal sem nekatere novozavezne vrstice, ki potrjujejo moje ugotovitve:

a. Chráska ima v Mr 16 med 8. in 9. vrstico skoraj neopazno črtico, ki nakazuje »krajšo« oziroma »daljšo« obliko konca Markovega evangelija, potem pa se besedilo nadaljuje brez oglatih oklepajev. Stritarjev prevod tega nima. Takšna označba neukega bralca teološko ne zbega, da lahko bere nemoteno naprej, poznavalci Svetega pisma pa lahko prepoznajo doslednost v izvirnosti rokopisnega izročila in določeno tekstno-kritično označbo. Novo SP-SSP (1996) ima to nakazano in razloženo v opombah.

b. Naslednji dokaz, da je Chráska prevajal po tekstno-kritičnem besedilu so vrstice, ki nakazujejo na drugačno branje, zato jih postavlja v oglati oklepaj, npr. v Mr 9, 44.46;⁴³⁹ Jn 8 – začetek poglavja;⁴⁴⁰ Ef 5,30.⁴⁴¹

Očitno pa je, da bralcev ni hotel obremenjevati s tekstno-kritiko, zato je postavil sporna besedila v oklepaje le poredko, na najnujnejših mestih. Ponekod je zaradi tega ohranil tudi besedilo TR.

c. Chráska je izpustil veliko neizvirnih, kasneje dodanih besed, če pa jih je zaradi boljšega razumevanja in smisla dodal, jih je označil s poševnim tiskom, npr. v Lk 4,4;⁴⁴² 1 Kor 5,4;⁴⁴³ Jn 6,51;⁴⁴⁴ 1 Jn 5,7-8.⁴⁴⁵

d. Chráska je naredil tudi nekaj izjem. Posebno zanimiva je primerjava Mt 17,21⁴⁴⁶ Tekstno-kritično besedilo, katerega se je Chráska držal, to vrstico spušča, Chráska pa jo je kljub temu ohranil, čeprav jo imajo samó nekateri rokopisi.⁴⁴⁷ Prav takó v Mr 9,29 dodaja »in s postom«.⁴⁴⁸

Chráska je ohranil tudi sklep Gospodove molitve⁴⁴⁹ v Mt 6,13b: »Ker tvoje je kraljestvo in moč in slava na vekomaj. Amen.«

e. Chráskov jezik večinoma ustreza času začetka 20. stoletja: »solnce«, »ž njim«, »šator«, prorok«, »temuč«…

f. Pogosto ohranja inverzijo pridevnika in samostalnika, ki je značilna za novozavezno grščino (in za hebrejščino), za slovenščino pa je skrajno nenavadna. Na ta način je hotel celó z besednim redom ostati zvest izvirniku, tudi če je s tem kršil pravila slovenske slovnice: »z vsakim blagoslovom duhovnim«, »pravičnost tvoja«, »volja tvoja«, »za rešenja dan«…⁴⁵⁰

g. Chráska je glede na izvirnik, takó kot Stritar, ohranil tudi aoristne deležnike, ki so (posebno v današnji slovnici) jezikovno nemogoči, zato jih razvezujemo v priredja in podredja.

h. Pri Chráski so tudi primeri »drznega prevoda«, npr. v Apd 14,23⁴⁵¹ je dodal v opombo, pod črto spodaj, prevodno možnost »¹Ali: izvolita«, česar večina prevodov do danes ne upošteva, čeprav gre dejansko za slovarski pomen grške besede.

Opombe,⁴⁵² ki so navedene pod črto spodaj, je dodal šele leta 1914, ko je izšlo celotno SP, saj jih NZ iz leta 1908 nima.

i. Navajam vsaj en primer primerjave Stritarjevega in Chráskovega prevoda SP NZ iz Ef 1:⁴⁵³

STRITARJEV PREVOD – 1882	CHRÁSKOV PREVOD – 1908
1 Pavel, apostelj Jezusa Kristusa po volji Božji, svetim bivajočim v Efezu in vernim v Kristusu Jezusu…	1 Pavel, apostol Kristusa Jezusa po volji Božji, svetim, ki so v Efezu, in vernim v Kristusu Jezusu…
3 Blagoslovljen Bog in oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kateri nas je blagoslovil z vsakim blagoslovom duhovnim v nebesih v Kristusu;	3 Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsakim blagoslovom duhovnim v nebesih v Kristusu;
4 Kakor nas je izbral v njem pred ustanovljenjem svetá, da bodimo sveti in brezmadežni pred njim v ljubezni…	4 kakor nas je izvolil v njem pred ustanovitvijo sveta, da bodimo sveti in brezmadežni pred obličjem njegovim v ljubezni…
10 V naredbo izpolnitve časov, da vse zedini v Kristusu, kar je v nebesih in kar je na zemlji, v njem,	10 za uravnavo izpolnitve časov, da vse zedini pod eno glavo v Kristusu, kar je na nebesih in kar je na zemlji, v njem,
11 V katerem smo bili tudi izvoljeni, naprej odmenjeni po sklepu njega, kivse deluje po sovetu volje svoje…	11 v katerem smo tudi dobili delež kot naprej odmenjeni po sklepu njega, ki vse dela po ukrepu volje svoje…
13 V katerem ste tudi vi, slišavši besedo resnice, evangelj blaginje vaše, v katerem ste tudi sprejemši véro, zapečateni bili se svetim duhom obljube,	13 V katerem ste tudi vi, ko ste slišali besedo resnice, evangelij zveličanja svojega, v katerem ste tudi, sprejemši vero, bili zapečateni s svetim duhom obljube,
14 Kateri je zastava dedščine naše, v rešenje lastnine, v hvalo slave njegove…	14 ki je zastava dediščine naše, v odrešitev lastnine Božje, v hvalo slave njegove.
19 In katera presilna velikost moči njegove do nas verujočih po kreposti silne moči njegove…	19 in kakšna presilna velikost moči njegove do nas verujočih po delovanju silne moči njegove…
22 In vse je podredil pod noge njegove, in njega je dal za glavo nad vse občini…	22 in vse je podredil pod noge njegove in njega je dal kot glavo nad vsem cerkvi…

Stritarjev prevod je bolj »po črki«, Chráskov pa je »po črki« in »po Duhu«. Npr. v 13. vrstici je Chráska pravilno prevedel »euangelion tes soterias« kot »evangelij zveličanja (odrešenja)«, v 22. vrstici je izraz »ekklesia« raje prevedel kot »cerkev«… ⁴⁵⁴

3.3 Chráskovo popravljeno SP NZ

Chráska je tudi po odhodu na Češko vzdrževal stike s slovenskimi prijatelji, takó je ob 2. svetovni vojni ugotovil, da v Sloveniji primanjkuje SP, posebno NZ. Takrat je bil star že 78 let, a je bil še vedno ustvarjalen. Ljubezen do Slovencev ga je gnala naprej. V zadnjih letih svojega življenja se je lotil temeljitega popravljanja⁴⁵⁵ slovenske NZ, ki je izšla samostojno leta 1908 in leta 1914 skupaj s SZ.

Iz teh časov sem odkril v ABFBS-u pomemben Chráskov rokopis,⁴⁵⁶ ki govori prav o tem, in ga med ostalim prilagam zadaj kot prilogo te monografije:

»…Ker so mi prijatelji že leta 1940 povedali, da je slovensko Pismo razprodano, sem prosil ustanovo Češká biblická práce (Češko biblično delo) v Kutni Hori, da natisne vsaj enega izmed evangelijev. To leto so natisnili Lukov evangelij in ker se je prejšnji teden odprla poštna povezava, upam, da bodo naši prijatelji v Sloveniji (Jugoslaviji) kmalu dobili knjižico in bodo hvaležni. Prilagam kopijo – besedilo je istovetno Bibliji iz leta 1914.

Že leta 1938 sem si dopisoval z vašim agentom (gospod Wiles) o novi izdaji slovenske Biblije. Rad bi vedel, ali ste pripravljeni s tiskanjem in izdajo Biblij za jugoslovanske narode, in z veseljem vam bom pomagal, kolikor bo (še) v moji moči. Zgoraj omenjena Č. B. P. (Češko biblično delo) je leta 1946 pripravljena izdati celotno Novo zavezo (tiskarji bodo začeli januarja 1946), če se seveda strinjate, da uporabijo besedilo vaše⁴⁵⁷ slovenske Biblije. Prosim, sporočite mi vaše predloge.

Pripravil sem tudi celotno slovensko Biblijo v skladu z vašim načrtom iz leta 1938 in bi rad vedel, ali pole, ki sem jih poslal v Beograd leta 1938, še vedno obstajajo.

S krščanskimi pozdravi,
vaš vdani Anton Chráska.«
(Česká Skalice
u nádraži 285⁴⁵⁸
8. novembra 1945)

Chráska je dobil iz BFBS-a odgovor že 27. novembra 1945. Podpisan je »Secretary for Translations«,⁴⁵⁹ ki odgovarja:

»Vesel sem, da sem dobil posnetek sv. Lukeža v slovenščini in z veseljem vas obveščam, da je ESC dal dovoljenje, da Česká biblická práce ponatisne BFBS-ovo besedilo NZ v slovenščini. Seveda, jasno je, da mora biti na naslovni strani to tudi vidno, da se ve, od kod je vir tega besedila.

Tudi nas zanima, kaj je s polami slovenske Biblije in ali so še ohranjene v Beogradu. Do zdaj tudi mi o tem nimamo nobenega obvestila.⁴⁶⁰

Popravljeno SP NZ je res izšlo na Češkem, v kraju Kutná Hora, leta 1946. Čehi so se torej takoj po 2. svetovni vojni pokazali slovenskemu narodu za velike prijatelje.

V uvodu te izdaje piše: »BRATSKI POZDRAV SLOVENCEM! Veseli nas, da smemo slovenskemu narodu podati Novi zakon našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa…«⁴⁶¹

V tej popravljeni izdaji NZ je Chráska naredil mnogo jezikovnih in teoloških izboljšav, med katerimi navajam samó nekaj primerov iz Mt:

Mt 14,2 – »hlapcem svojim« je spremenil v »svojim hlapcem«

Mt 14,5 – »prorok« je spremenil v »prerok«

Mt 14,8 – »matere svoje« je spremenil v »svoje matere«

Mt 14,11 – »glavo njegovo« je spremenil v »njegovo glavo«

Mt 14,12 – »učenci njegovi« je spremenil v »njegovi učenci«

Mt 14,13 – »odrine« je spremenil v »se umakne«

Mt 14,15 – »govoreč« je spremenil v »in rekó«

Mt 14,23 – »posebe« je spremenil v »posebej«

Mt 14,36 – »doteknili« je spremenil v »dotaknili«

4. KAKÓ JE CHRÁSKA PREVAJAL SVETO PISMO STARE ZAVEZE?

Ko je leta 1908 izšlo Chráskovo SP NZ, je začel Chráska takoj s prevajanjem⁴⁶² SP SZ.⁴⁶³ Še na Nemškem, ko se je družil s Slovenci, je ugotovil, da Slovenci nimajo celotne SZ, razen neuporabne Dalmatinove. Pa tudi v tistih svetopisemskih knjigah, ki jih je priredil Stritar, je odkril zelo veliko pomanjkljivosti in napak, posebno v preroku Izaiji, o čemer je obvestil BFBS.

Pri prevajanju SZ so mu prav takó pomagali slovenski jezikoslovci, posebno Anton Mikuš in Fran Govekar.

O samem poteku prevajanja SZ sem odkril v ABFBS-u veliko zanimivih podatkov, ki jih zaradi obsega objavljam v tej monografiji le delno, in sicer v poslovenjeni obliki. S pomočjo teh verodostojnih listin bomo lahko dobili prvič jasnejšo sliko o Chráskovem prevajalskem delu, vse drugo so bila le ugibanja in domneve.

4.1 Listine iz ABFBS-a glede Chráskovega SP SZ

I⁴⁶⁴

Michael A. Morrison, vodja »Central European Agency« BFBS iz Berlina piše 1. septembra 1909 g. Kilgourju,⁴⁶⁵ uredniškemu nadzorniku:

»…Predelana izdaja slovenske NZ, ki jo je delal g. Anton Chráska, češki pridigar, ki se je naselil v Ljubljani, je dokončana. To delo so tudi odgovorni sprejeli kot »občudovanja vredno delo«.⁴⁶⁶

Mislim, da je zdaj prišel čas, ko moramo misliti tudi na novo izdajo SZ. Glede tega vam zato posredujem nekaj dejstev:

Prvi slovenski prevod Biblije je delo Jurija Dalmatina, protestantskega pridigarja iz Ljubljane, iz leta 1584, NZ pa je bila v glavnem Trubarjevo delo. En izvod Dalmatinove Biblije ima tudi Chráska, eden pa je v Britanskem muzeju…

…Ker so na Slovenskem v glavnem rimokatoliki, ni velike potrebe po celotnem SP, zato bo treba željo po njem šele ustvariti, kot smo to naredili tudi v drugih deželah. Na Slovenskem skoraj ni protestantov (p. a.).

…Ko je g. Chráska končal NZ, je začel na svojo lastno željo prevajati SZ, v pričakovanju, da bo to delo sprejela tudi BFBS. Slišim, da je prevedel že Joba in nekaj iz Pregovorov. Stritarjev Izaija – kot mi Chráska pravi – pa je nemogoč (p. a.).⁴⁶⁷

Jeremija je boljši, ampak tudi potreben temeljite predelave. Če bo Chráska ostal v Ljubljani, centru slovenske literature, bo celotno SZ dokončal do konca leta 1910. Njegovo nadaljnje bivanje v Ljubljani je odvisno od tega, ali bo GC sprejel njegovo prevajanje.

Chráska prosi za 5000 K, 1000 K pa za g. Mikuša, znanega slovenskega jezikoslovca, ki mu pomaga z nasveti. Pomagal mu je tudi pri NZ.

Pri svojem delu Chráska zaenkrat v glavnem uporablja hebrejsko – nemški slovar, poleg tega pa tudi angleški RV, Elberfelder, češki prevod in nekatere dosedanje slovenske prevode.

Moje mnenje je, da bi morali Chráskovo ponudbo sprejeti, vendar pod naslednjimi pogoji: polovico vsote, ki jo omenja, bi mu plačali šele takrat, ko dobimo rokopis, ki bo ostal naša last. Nato naj nam Chráska posreduje seznam vseh slovenskih strokovnjakov, vključno z g. Mikušem, izmed katerih bomo izbrali tri najboljše in jih zaprosili za pregled Chráskovega besedila. Eden izmed teh bo moral znati hebrejsko. Chráska naj bi dobil 1000 K, da bo lahko te tri strokovnjake plačal, če pa bodo stroški večji, jih bo moral Chráska sam kriti. Takoj ko bomo dobili mnenje teh treh, in če bo ugodno, bomo izplačali g. Chráski še drugo polovico dogovorjenega zneska.Če pa bomo dobili neugodno mnenje, g. Chráska ne bo dobil druge polovice plačila toliko časa, dokler ne bo naredil ustrezne popravke. Seveda, naš GC bo tudi lastnik teh ocen kritik…

S spoštovanjem, Michael Morrison.«

II⁴⁶⁸

ES, g. Kilgour, obvešča M. Morrsiona, da je tudi v Švici, v njihovi knjižnici en izvod Dalmatinove Biblije.

III⁴⁶⁹

Morrison poroča odgovornim pri BFBS-u, da se Chráska boji, da ne bo mogel izpolniti pogojev, ki jih določa GC, ker bo med Slovenci težko našel tri strokovnjake, od katerih bi eden znal tudi hebrejsko. Smatra, da je tudi vsota 1000 K premajhna za njihovo delo. Obljublja, da bo skušal najti vsaj dva strokovnjaka.

IV⁴⁷⁰

ES, g. Kilgour, piše M. Morrisonu, da je pismo⁴⁷¹ predložil GC-u, Ker so zadovoljni z NZ, soglašajo, naj Chráska dokonča tudi prevod SZ.

V⁴⁷²

M. Morrison obvešča g. Kilgourja, ki je ES, da ga je g. Chráska obvestil, slovenske strokovnjake kaj malo zanima SP, bolj jim gre za to, da bi bili dobro plačani. Vsi mislijo, da je Anglija zelo bogata dežela. Chráska upa, da bo našel dva strokovnjaka. Prosi tudi za denarno pomoč, vsaj 100 K na mesec.

VI⁴⁷³

Hartkopf⁴⁷⁴ g. Kilgourja obvešča, da je Chráska z revizijo⁴⁷⁵ slovenske SZ prišel že do Iz 42.⁴⁷⁶

VII⁴⁷⁷

Hartkopf znova piše g. Kilgourju,⁴⁷⁸ da je Chráska prišel z revizijo slovenske SZ že do Jeremije. Obvešča ga tudi, da je pastor Gürtler⁴⁷⁹ napisal članek »Zur Bibelübersetzung ins Slovenische…«, v katerem pohvalno govori o Chráskovi predelavi slovenske NZ. Pripominja še, da je pastor Gürtler prijatelj BFBS-a.

VIII⁴⁸⁰

Kolporterji prosijo BFBS, naj izdajo tudi žepno obliko slovenske NZ.

IX⁴⁸¹

M. Morrison je od Chráske zvedel, da je SZ predelana že do Ez 23. Pripominja tudi, da bo verjetno pomagal pri pregledu prevodov g. pastor Vrhovnik, g. Mikuš pa je že začel z jezikovnimi popravki.

X⁴⁸²

M. Morrison obvešča g. Kilgourja, da je Paul Gürtler študiral slovanske jezike…⁴⁸³

XI⁴⁸⁴

M. Morrsion sprašuje GC pri BFBS-u, kdo bo pregledal predelan prevod slovenske SZ, saj je g. Mikuš izjavil, da pregleduje samó jezik in slog, vprašanja, ki se tičejo zvestobe prevodu, pa bo moral pregledati nekdo drug.

Chráska smatra, da bi bil za to delo najboljši g. pastor Paul Gürtler iz Fraustadta, dober prijatelj BFBS-a in človek s široko jezikovno kulturo, ki dobro zna tudi slovensko. On je to pripravljen storiti, za kar pa zahteva 75 funtov.

Morrison prosi, naj GC to potrdi, saj bo Gürtlerjeva naloga pomembna, ker bo Chráskovo predelavo preučil z vidika njegove zvestobe hebrejskemu izvirniku.⁴⁸⁵

XII⁴⁸⁶

Kilgour obvešča M. Morrisona, da so na GC 17. 6. 1910 res predlagali pastorja Vrhovnika, ki naj bi Chráskovo besedilo strokovno pregledal, vendar so se zdaj raje odločili za pastorja Paula Gürtlerja, ker je človek široke jezikovne kulture in prav takó zna slovensko.

Družba mora biti pri tem zelo natančna, da bo res vse zvesto izvirniku, kajti Chrásko, ki je protestant, bi lahko tudi »zaneslo«, družba pa mora paziti, da si ne povzroči nobenih težav, kajti hitro se lahko zgodi, da bi kdo oporekal, saj želi biti BFBS tudi v službi katolikom, zato hoče ostati nepristranska.

XIII⁴⁸⁷

M. Morrison piše Kilgourju, da g. Mikuš že pregleduje Chráskovo delo, potem pa bo izvod dobil v roke še pastor Gürtler.

XIV⁴⁸⁸

M. Morrison obvešča,⁴⁸⁹ da se od lanskega oktobra ni zgodilo nič pomembnega glede slovenske SZ. Pastor Gürtler je dobil v pregled rokopis vseh Mojzesovih knjig, ki jih bo vrnil do konca junija.

XV⁴⁹⁰

M. Morriosn piše g. Kilgourju, da je pastor Gürtler opravil pregled Chráskovega dela (Mojzesove knjige) in pravi, da je zelo zadovoljen, saj je prevod natančen in temeljit, zato ga lahko samó pohvali.⁴⁹¹

Chráska se je trudil poglobiti v duh Pisem in je uspel v skoraj vseh primerih najti pravo besedo. Pripominja pa tudi, da je našel nekaj odlomkov, kjer Chráska ni bil teološko dovolj dosleden, zato jih bo potrebno popraviti in še enkrat temeljito pregledati.

M. Morrisona tudi preseneča (medtem ko bere Gürtlerjeve pripombe), široko jezikovno znanje, ki ga ima ta preprost nemški vaški pastor. Ne le, da pozna celotno biblično literaturo slovanskih narodov, ampak prav takó obvlada številne druge evropske jezike.

XVI⁴⁹²

Kilgour se Morrisonu zahvaljuje za pismo z dne 23. 10. 1911. Zadovoljen je, da je dal g. Gürtler takó dobro oceno o Chráskovem delu. Pravi, da je Chráska očitno zelo sposoben mož.⁴⁹³

XVII⁴⁹⁴

M. Morrison znova obvešča Kilgourja, da mu je Chraśka poslal zadnji del prevoda⁴⁹⁵ (od Pregovorov do Malahije). Piše tudi, da Stritarjevi prevodi niso bili niti približno takó uporabni, kot je sprva pričakoval…

XVIII⁴⁹⁶

M. Morrison Kilgourja obvešča, da želi Chráska za njegovo delo več denarja, prav takó g. Mikuš, ki je pisal kot »Oliver, ki prosi za več«.⁴⁹⁷

XIX⁴⁹⁸

Hratkopf piše,⁴⁹⁹ da je Chráska dokončal prevod SZ, pastor Gürtler pa zdaj pregleduje še ostale dele prevoda. Ker dela zelo natančno, gre počasi. Pregledal je šele do Sodnikov, in upa, da bo dokončal do pomladi leta 1913.

XX⁵⁰⁰

M. Morrsion obvešča Kilgourja, da je g. Gürtler pregledal Chráskove Psalme. Zelo jih hvali in ima o njih visoko mnenje.⁵⁰¹

XXI⁵⁰²

Chráski svetujejo, naj uporablja »Pravila za prevajalce« in naj odda tudi seznam opomb,⁵⁰³ ki jih bo GC pregledal.

XXII⁵⁰⁴

Obvestilo, da so prispeli že prvi krtačni odtisi⁵⁰⁵ naslovnih strani slovenskega Chráskovega SP. Zapisana je pripomba, da na naslovni strani ni navedeno, da je NZ prevedena po grškem, SZ pa po hebrejskem izvirniku, zato naj to dodajo.⁵⁰⁶

Chráska je v družinski kroniki zapisal, da je dokončal s prevodom slovenskega SP SZ 29.2.1912,⁵⁰⁷ nakar so sledile še izboljšave in popravki, ki jih je dokončal 20.5.1914.⁵⁰⁸

V Evangeličanskem koledarju⁵⁰⁹ sem našel zapis, da se je Chráski ravno med prevajanjem Samuelove knjige rodil sin, zato mu je dal ime Samuel.

Chráskovo SP Stare in Nove zaveze je izšlo dva meseca pred začetkom prve svetovne vojne, leta 1914, ob 330. obletnici Dalmatinove Biblije.⁵¹⁰

Iz listin ABFBS-a⁵¹¹ je razvidno, da je leta 1925 Chráskovo SP v celoti pošlo, zato so se odločili za ponatis. Chráska opozarja tudi na napake, ki so večinoma tiskarske narave, na nekaterih mestih pa je odkril prevodne napake, zato BFBS prosi, naj mu dovolijo narediti spremembe.⁵¹²

4.2 Sklepna misel o Chráskovem prevajanju

A.

Iz vsega navedenega lahko zaključim, da je Chráska pri prevajanju in predelavi⁵¹³ težil k temu, da v ciljni jezik prenese čimveč oblikovnih, slogovnih in slovničnih lastnosti izvirnika,⁵¹⁴ kar je zaradi tega na nekaterih mestih povzročilo nejasnost in nerazumljivost. Ob vsem tem je pazil na ohranitev teološke izvirnosti. Svobodnega prevajanja po smislu se je izogibal.

Chráskov prevod je zelo »dobeseden«, zvest izvirniku, kar je značilno za protestantske prevode,⁵¹⁵ zato je jezik včasih trd, nenaraven, vendar kljub temu pravilen in izviren.

Takó kot trdim, da je Chráska dobro obvladal grški jezik, velja tudi za hebrejščino, saj sem ugotovil, da je najbolj »temna mesta« v izvirniku (Job 19,25-27; 38,36; Ezk 28,2.13…) prevajal naravnost iz izvirnika in našel lastne prevodne rešitve, saj ne ustrezajo dotedanjim prevodom, ki jih je po vsej verjetnosti imel pri roki.

Chráska je glede oštevilčenja vrstic in poglavij sledil angleškemu sistemu,⁵¹⁶ kar je moda vpliv tega, da je bil izdajatelj BFBS.

Za ime »YHWH« Chráska uporabi naziv »GOSPOD«, za »YHWH Adonaj« pa »GOSPOD BOG«.

B.

Večina izdaj Chráskovega SP Nove zaveze in SP Stare in Nove zaveze so navedene v HSC⁵¹⁷ BFBS-a, kar imam v hrambi.

Chráska je imel namen izdati popravljeno in z referencami opremljeno SP stare in nove zaveze, in sicer po vzoru češke Kralicke Biblije.⁵¹⁸ To je razvidno tudi iz Chráskovega lastnoročnega pisma, ki ga je v angleščini pisal EC-u pri BFBS-u,⁵¹⁹ kjer med ostalim pravi: »Dragi gospodje, po dolgem molku si vas dovolim spomniti na slovenski narod in slovensko Biblijo,⁵²⁰ s katere prevodom sem se ukvarjal v Laibachu (zdaj Ljubljana) med leti 1904 – 1914, in v tem zadnjem letu je bila Biblija natisnjena v Ljubljani, Jugoslaviji. Leta 1922 sem se preselil v svojo rojstno deželo Češko, vendar sem vsa bil zadnja leta še vedno v stiku s prijatelji iz Jugoslavije (misli na nosilce evangelijskega gibanja Cerkvá reformacijske dediščine, op. a.), in v prostem času sem pregledoval slovensko Biblijo. Vaša družba je nameravala natisniti novo izdajo slovenske Biblije – če se pravilno spomnim – leta 1938 ali 39 z vzporednimi navedki in vsebinskimi naslovi k vsakemu poglavju. Delo je bilo ovirano zaradi nemške vojne. Kakor koli že, vaši agenciji v Beogradu sem leta 1938 ali 39 poslal popravljene liste od 1 Mz do 2 Sam (stran 151). Upal sem, da bom lahkó šel v Ljubljano in nadzoroval tiskanje, toda velika vojna (misli na 2. svetovno vojno, op. a.) mi je to onemogočila…«

Chráska pismo končuje takole: »(Že leta 1938) sem pripravil celotno slovensko Biblijo, in sicer v skladu z vašim načrtom, in bi rad vedel, ali pole, ki sem jih poslal leta 1938 v Beograd⁵²¹ še vedno obstajajo.«⁵²²

V tej raziskavi je bilo že večkrat povedano, da so bili Chráskovi rokopisni popravki (pole) celotnega SP uničeni pri bombardiranju Beograda, leta 1941. To je potrdil tudi Chráskov sin Robert Chráska, ki pravi: »A. Chráskou poslal krátce před druhou světovou válkou do Bělehradu, tamnějšímu pracovníku BZBS, ale nedošlo k tisku. Přes Jugoslavii se převalila válka a opravený text celé Bible byl pravděpodobně zničen při bomardování Bělehradu…«⁵²³

Škoda, da je 2. svetovna vojna in bombardiranje Beograda onemogočilo izdajo celotnega Chráskovega SP in uničilo za tisk pripravljene rokopisne pole. Kljub temu je Chráska prvi, ki je pripravil slovensko SP, ki bi bilo opremljeno tudi z referencami. Slovenci smo takšno SP dobili šele leta 1996.⁵²⁴

Vsekakor je bil Chráska velik mož, saj je takó rekoč sam naredil to, kar danes dela skupina prevajalcev z vso sodobno opremo, in to več let.

Chráska tudi po 2. svetovni vojni in uničenju rokopisnih pol SP ni odnehal. S sinom Pavlom Chrásko, ki je bil doktor filozofije in teolog, je začel na Češkem znova s predelavo celotnega slovenskega SP, ki naj bi imelo tudi refernece, a mu tedanje oblasti⁵²⁵ niso dovolile, da bi besedilo odnesel iz države. Vnuk Pavel Chráska (Pavlov sin, ki se je imenoval takó kot njegov oče) se spominja, da je njegov oče (že po Chráskovi smrti) izročil BFBS-u nek paket, v katerem bi bil lahko rokopis popravljenega slovenskega SP.⁵²⁶

Ali to drži, nihče ne ve, kajti danes pri BFBS-u ne vedo, kje so Chráskovi rokopisi slovenskega SP. Govori se, da so morda pri kakih Chráskovih potomcih⁵²⁷ na Češkem, kar pa nisem mogel ugotoviti.

V ABFBS-u je ohranjen le zadnji podatek, ki govori o tem, in sicer Chráskovo pismo v angleščini iz leta 1950 (tri leta pred njegovo smrtjo), ki ga v prevodu navajam v celoti:⁵²⁸

»Spoštovani (dragi gospodje),

sklicujem se na svoje prejšnje pismo v zvezi s tiskanjem Biblije v slovenskem jeziku in bi rad vedel, kakšni so vaši nadaljni načrti. Maja 1938 sem dobil pismo J. W. Wilsa, tajnika za S. E. Evropo, v katerem pravi, da se uredniški odbor⁵²⁹ strinja s tem, da v slovenski Bibliji naredim manjše spremembe, kot sem jih predlagal, in da so namenili 40 funtov kot honorar za te manjše spremembe, in gospod Wiles je še dodal: ali se ne bi tega lotili takoj? To sem delal že ves čas in zdaj sem pripravljen dati besedilo v tisk. Zelo bi bil vesel, če bi bilo možno Biblijo natisniti dokler sem živ. Imam skoraj 82 let in ne vem, koliko dni mi je še Bog namenil. Trenutno med Slovenci ni nobenega kristjana, ki bi bil zmožen opraviti takšno nalogo (očitno leta 1950 niti med luterani, op. a.), potreba po Bibliji med Slovenci pa je velika. Imam že veliko naročil za to Biblijo. Zato predlagam, da slovensko Biblijo natisnete v Českoslovaški. Imamo dobre tiskarne, in če bomo dobili za to delo tujo valuto, bi lahkó takoj začeli s stavljanjem črk. Tiskanje bi lahko nadzorovala Česká biblická práce v Kutni Hori. Ugodno bi bilo, če nam krtačnih odtisov ne bi bilo treba pošiljati kam daleč. Kar se tiče velikosti nove izdaje bomo ohranili velikost izdaje iz leta 1914, s tem, da bomo dodali nekaj pomembnih navedkov.

Natisnjene Biblije bi lahko poslali od tu po delih v Jugoslavijo. Torej mi, prosim, povejte svojo odločitev. Naj Bog podari svoj blagoslov, kjerkoli se širi njegova Beseda.

S krščanskimi pozdravi,
vaš vdani
Anton Chráska.

P. S. Odgovori iz »Češkega bibličnega dela« so mi sporočili, da so pripravljeni prevzeti tiskanje slovenske Biblije.

Priloga: pismo gospoda J. Wilesa z dne 3.5.1938.«⁵³⁰

Chráska je bil očitno do zadnjega poln kreposti in delovnega poleta! Zakaj do izdaje tega SP ni prišlo, ne vem.

4.3 Odmevnost Chráskovega Svetega pisma danes

Nekaj znanih slovenskih znanstveno-kulturnih delavcev sem vprašal, kaj mislijo o Chráskovem prevodu. Odgovorili so takole:

Jože Krašovec:⁵³¹ »Chráskov prevod je v odnosu do izvirnika najboljši za tisti čas. Presenetljivo dober je, ker ima odlične rešitve in točne formulacije. Nanj sem bolj pozoren šele v zadnjem času, odkar smo delali slovenski standardni prevod Svetega pisma. Včasih so prevajalci razrešili določena »temna mesta« ravno s pomočjo Chráske. Ocenjujem ga pozitivno.«

Gorazd Kocijančič:⁵³² »Chráskovo Sveto pismo je zelo »zvest prevod«. Prevod je kvaliteten. Jezikovno nam je danes že nekoliko oddaljen, vendar ima dobre formulacije in rešitve.«

Francka Premk:⁵³³ »Chráskov jezik ima starinsko patino, kot jo Biblija mora imeti. Njegovo Sveto pismo odlikuje nek poseben čar. Najraje berem Chráskov prevod, ker v njem čutim pronicljiv »duh«. Vsekakor sem prepričana, da je prevajal iz izvirnika. Njegov prevod je zvest izvirniku. Chráskovi Bibliji se ves čas dela velika krivica, zato sem vesela, da ste se lotili te raziskave…«

Matjaž Črnivec:⁵³⁴ »Chráskov prevod, kljub temu da je z začetka stoletja, še vedno mnoge preseneča z lepoto izraza in z izjemno natančnostjo prevajanja izvirnika, kar so na svoj način potrdili tudi prevajalci SP-SSP, ki so ga vzeli za enega od svojih zgledov. Ker se je pokazala potreba, smo leta 1996 Chráskovo Sveto pismo ponatisnili.«

Opombe

[<< 346] Prim. F. Premk, Korenine slovenskih Psalmov, Trubarjevo društvo, Ljubljana 1992.

[<< 347] Med protestanti in rimokatoliki.

[<< 348] To dokazujem z dokazi podprtimi razčlembami v nadaljevanju poglavja o Chráskovem prevajanju SP.

[<< 349] Prim. J. Stritar, Novi testament Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, Britanska in inozemska svetopisemska družba, Dunaj 1882.

[<< 350] Prim. SP-SSP, 42 in A. Breznik, Literarna tradicija v »Evangelijih in listih«. V: Dom in svet, Ljubljana 1917, 30: 336.

[<< 351] Namen je bil tudi spreobrnitev Turkov s pomočjo SP, ki naj bi, kot so naivno pričakovali, na ta način nehali z osvajanjem Evrope.

[<< 352] Nemško protestantsko versko gibanje v 17. stoletju, ki je poudarjalo sveto življenje, ljubezen do Božje Besede in misijonarjenje. Njegove privržence so posmehljivo imenovali pietiste (pobožnjakarje). Pietistično gibanje je začel Filip Jakob Spener (1635-1705), nadaljeval pa Avgust Herman Francke (1663-1727). Center pietizma je bil v nemškem mestu Halle.

[<< 353] Iz mesta Halle se je pietizem razširil po tedanjih protestantskih deželah, posebno v Bratislavi. Ker so v tistem času v Bratislavi študirali tudi Prekmurci, so te verske zamisli prinesli k nam. M. Kuzmič omenja evangeličanskega duhovnika Franca Temlina, Mihaela Kerčmarja, Mihaela Severja in Števana Küzmiča, ki je l. 1771 v Šurdu na Madžarskem prevedel v prekmursko narečje NZ, ki se še danes uporablja. (Korenine prisotnosti Svetega pisma med Slovenci, V: Znamenje, 1997: 27,86, št. 1-4.)

[<< 354] Leta 1946 je bila ustanovljena »Združena biblijska družba« s sedežem v Londonu, v katero so se lahko vključile že obstoječe svetopisemske družbe, in se vanjo vključujejo tudi nove. Za področje nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije je imela BFBS svoje zastopstvo tudi v Beogradu.

Po osamosvojitvi Slovenije deluje v Ljubljani »društvo Svetopisemska družba Slovenije (SDS)«.

[<< 355] Z ustanovitvijo BFBS-a je povezano 16-letno dekle, Marija JONES iz Walesa, ki je več let varčevala denar, da bi si lahko kupila SP. Leta 1800 je krenila peš na 40 km dolgo pot v Balo, da bi pri Thomasu Charlesu kupila SP. Charles je bil nad tem dejanjem takó ganjen, da je ta dogodek omenil na sestanku Verskega društva za traktate v Londonu, leta 1802. Predlagal je, naj bi ustanovili tudi ustanovo, ki bi poceni razširjala SP za prebivalce Walesa. M. Kuzmič v n. d. navaja: »Joseph Hughes je ob tem vzkliknil: »Če jih bomo tiskali za Wales, zakaj jih ne bi za britansko kraljestvo? In če jih bomo za kraljestvo, zakaj jih ne bi za ves svet?«

Takó se je 7.3.1804 v Londonu zbralo okoli 300 ljubiteljev Božje Besede iz različnih krščanskih Cerkvá, med njimi tudi predstavniki političnega in poslovnega življenja. BFBS ima od vsega začetka protestantski naboj, rimokatoliki so se pridružili precej kasneje. Sprva je bilo načelo BFBS-a, da se SP izdajajo brez opomb in apokrifov.

[<< 356] O delovanju agencij BFBS-a je obširen zapis v doktorski disertaciji P. Kuzmiča, Vuk-Daničićevo Sveto pismo i biblijska društva, Zagreb 1983 (Krščanska sadašnjost), str. 197-231.

[<< 357] Prim. N. d., 225.

[<< 358] Kopitar je imel s spodbujanjem Vuka Karadžoća velik vpliv na prevajanje SP v srbščino. O tem glej P. Kuzmič, n. d.

[<< 359] Prevajalci so bili Franc Remec, Matija Valjavec in Josip Stritar.

[<< 360] Prim. M. Kuzmič, Vloga BFBS pri protestantskih izdajah SP v slovenščini, V: Potokarjev zbornik, Ljubljana 1987, 76. (Društvo slovenskih književnih prevajalcev).

[<< 361] Prim. M. Davis, Sveto pismo – izredna knjiga, Ljubljana 1993, 28-29.

Prim. R. A., Biblije na Slovenskem, Ljubljana 1996, 25-30. (NUK in Narodna galerija Ljubljana).

[<< 362] Iz tega časa je znana Stritarjeva izjava: »Sveto pismo ni ne katoliško, ne protestantovsko; kar se tiče razlaganja, to Vam ne mari, Vi se držite teksta, besede. Jaz sem vse dobro premislil in zdelo se mi je, da smem prevzeti naročeno delo; še zdaj sem preverjen, da imenovana družba ni vredna preganjanja, nego prej podpore od vsakega pametnega in poštenega Slovenca.« (J. Moder, Josip Stritar kot prevajalec Svetega pisma, V: Potokarjev zbornik, Ljubljana 1987, 103-104, op. 27.)

[<< 363] Iz ABFBS-a (Sloven. I, Mr. Morrison: Berlin. July 9.) je razvidno, da so pred izdajo Stritarjevih Psalmov uničili (razrezali) 6800 izvodov slovenskih Psalmov, ker je bil prevod star, in ga nihče ni mogel uporabljati, nakar so izdali 5000 izvodov novih Pslamov, ki jih je Stritar »poslovenil« (ne pravi: prevedel!). Navaja še, da je Stritar profesor grščine na Dunaju (klasični filolog).

[<< 364] Prim. SBL, 78.

[<< 365] Prim. F. Rozman, Svetopisemske osnove, Ljubljana 1992 (DZS), 306.

[<< 366] Rozman je pri navajanju nejasen, zato je možno slutiti, kot da bi bil Chráska luteran, ker njegov prevod SP povezuje s slovenskimi evangeličani, kar pa ne drži, saj znanstvena raziskava te študije dokazuje nasprotono.

[<< 367] Opombe so v tej izdaji le nujne.

[<< 368] Če ne upoštevam Japljeve in Wolfove biblije, ki pa za Chrásko takó in takó nista bili uporabni.

[<< 369] Prim. SBL, 77.

[<< 370] Prim. n. d., 77 in TV ABFBS.

[<< 371] Pomanjkljivosti niso bile samó jezikovne narave, ampak predvsem teološke, kar sem ugotovil s primerjavo Stritarjevih in Chráskovih besedil glede na izvirno obliko in sedanje sodobne prevode.

[<< 372] Prim. SBL, 77

[<< 373] Prim. n. d., 77.

Prim. Evangeličanski koledar, Murska Sobota 1985, 92.

[<< 374] Prim. SBL, 514-520.

[<< 375] Prim. J.Moder, Josip Stritar kot prevajalec Svetega pisma, V: Potokarjev zbornik, Ljubljana 1987, 100.

[<< 376] Prim. Stritarjevo zbrano delo, 10. zv., 126-127, kjer navaja, kaj je Stritar napisal Levcu: »[…] Naročila mi je ta družba najprej prevod »psalmov«, in to po latinskem prevodu nekega »Tremelliusa«, tega teksta se mi je bilo strogo držati. In to ni bilo lahko… Večkrat nisem našel nič pravega jasnega smisla, dejalo se mi je, da naj prevajam le po besedah. Prevod moj je natanko pregledal Miklosich…[…]«

[<< 377] Prim. Stritarjevo zbrano delo, 7. zv., 235, kjer pravi: »[…] Koliko izgubi vsak izvirnik že v prvem prevodu, bode naj še tako dober, koliko potem še v drugem! […]«

[<< 378] Prim. J. Moder, Josip Stritar kot prevajalec Svetega pisma, V: Potokarjev zbornik, Ljubljana 1987, 103, op. 25.

[<< 379] Prim. n. d., 100-101.

[<< 380] Nego, zatorej, ker blizu je imel…

[<< 381] na grešnikov pot (na pot grešnikov), katero sad svoj rodi (ki rodi svoj sad), veselje njegovo (njegovo veselje), za rešenja dan (za dan rešenja)…

[<< 382] zemlje prebivalci (prebivalci zemlje), vsak z bližnjim svojim (vsak s svojim bližnjim)…

[<< 383] imajoč sedmere čaše, rekoč mi, gledajoč zver, iznebivši se laži, odpuščajoč si, delajoč dobro z rokami, slišavši pa to…

[<< 384] pokažem ti sodbo kurbe velike, polni imen preklinjanja, pijano krvi svetnikov; sedem gora, so kraljev sedem…

[<< 385] kurba, kurbati se (Rz 17). Katoliški prevodi imajo nadomestke: vlačuga, hotnica, nečistnica.

[<< 386] Na mnogih mestih je glede jezikovne gradnje, sestave in ustroja sledil Stritarju.

[<< 387] »Textus Receptus« iz l. 1516, ko je Erazem Roterdamski v Baslu izdal grški tekst NZ z latinskim prevodom in ga posvetil papežu Leonu X. Ta tekst je bil kasneje sprejet kot »edino veljaven, sprejemljiv in verodostojen tekst«.

[<< 388] Nekatere prevode podajam v skrajšani obliki.

[<< 389] Po preteku arhivskih zapor.

[<< 390] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. V, 4).

[<< 391] Vodja »srednjeevropske agencije« BFBS-a v Berlinu.

[<< 392] Chráska očitno misli na časopis VPO, ki ga je sprva prevajal Stritar, in ga je izdajala »Children’s Special Service Mission« v Londonu.

[<< 393] Henry Millard (1848-1902), ki je od svojega očeta Edwarda Millarda prevzel vodenje dunajske agencije BFBS-a.

[<< 394] Tega seznama pri BFBS-u nisem dobil.

[<< 395] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. VI,6)

[<< 396] To je povsem nov podatek.

[<< 397] Misli na BFBS.

[<< 398] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. VI, 6b).

[<< 399] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. XXI, 5).

[<< 400] Glej seznam okrajšav; ES pomeni »Editorial Supt.« (uredniški nadzornik).

[<< 401] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. VIII, 4).

[<< 402] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. XIII, 14).

[<< 403] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. IX, 7).

[<< 404] Ti podatki se ujemajo tudi s podatki v SBL in Chráskovo družinsko kroniko, kjer piše, da se je v Ljubljano preselil 8.11.1904.

[<< 405] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. IV, 2).

[<< 406] Chráska je bil očitno zelo samozavesten.

[<< 407] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. XIII, 4).

[<< 408] TV, listina iz ABFBS-a (Sloven. N. T. Revision. XVII, 1).

[<< 409] Chráska misli na dramatični sedanjik.

[<< 410] Dovršni pretekli čas.

[<< 411] Chráska je očitno dobro poznal grško slovnico.

[<< 412] Chráska to prevaja v angleščino, jaz pa sem prepisal iz Chráskove NZ, 1908.

[<< 413] Chráska to prevaja v angleščino, jaz pa sem prepisal iz Stritarjeve NZ, 1910 (ponatis).

[<< 414] Angl. »Chráska’s more smooth«.

[<< 415] Verjetno misli na Küzmičev prevod iz l. 1771.

[<< 416] Najverjetneje Kralicka biblija iz l. 1613.

[<< 417] Nemško SP iz leta 1871.

[<< 418] To je NESTLE-jevo tekstno-kritično besedilo, ki je res prvič izšlo l. 1898 (Stuttgart).

[<< 419] Stavek, ki je pomemben dokaz, da je Chráska pri prevajanju NZ uporabljal tudi Nestleja, v izvirniku glasi takole: »The Greek text used was the Stuttgart N. T. of 1898, which, with few exceptions, agrees with the Eng. RV.«

RV pomeni »Revised Version«.

Chráska je uporabljal Nestlejevo tekstno-kritično besedilo tudi pri svojih teoloških študijah in razlagah. V knjigi »List apoštola Pavla k Efezským«, Praga 1936, je na 124. strani zapisal: »Jednotlivé odchylky od nám známého novozákonního textu se zakládají na opraveném řeckém textu (Nestle-ově). A. Ch.«

J. Chyba je v članku »Stručný životopis mého učitele z pražské biblické školy Jednoty českobratrské Antonína Chrásky« na 3. strani zapisal, da se je tudi kasneje Chráskov sin Pavel Chráska, ki je bil doktor filozofije in teolog ter vodja svetopisemske družbe Česká biblická práce v Kutni Hori, večkrat odpeljal k očetu, velikemu poznavalcu Božje Besede in grščine, da bi ga vprašal za nasvet, kakó naj bi prevedli določene grške besede v češčino, ko so pripravljali revidirano izdajo češke Kralicke biblije.

[<< 420] SP-SSP (1996): »Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni , smo bili usužnjeni prvinam sveta…«

[<< 421] S tem je dobila ta vrstica povsem drugačno teološko zasnovo. V listini ABFBS-a so navedena samó mesta tistih vrstic, ki so povsem drugače prevedene, v tej študiji pa jih zaradi boljšega razumevanja navajam v celoti.

[<< 422] Prim. SBL, 77-78.

[<< 423] Prim. BL 3 (1909), 24.

[<< 424] Anton Mikuš, Milan Jaklič, Fran Govekar

[<< 425] Revidiral.

[<< 426] Prim. A. Breznik, Literarna tradicija v Evangelijih in listih (Od Japlja do najnovejših izdaj), V: DOM IN SVET književnosti in umetnosti, Ljubljana 1917, 30: 336.

[<< 427] Sprašujem se, ali sploh obstaja na svetu kak prevod, ki bi bil brez napak?

[<< 428] BFBS, ki je ugledna družba, si v SP ne bi dovolila pripisa »Stari zakon po hebrejskem, Novi zakon po grškem izvirniku«, ker deli Stritarjeve SZ tega pripisa nimajo, znano pa je, da Stritar hebrejščine res ni obvladal, zato tudi ni prevajal po izvirniku.

[<< 429] Očitno niti sam ni siguren, zato takšna ocena, ki ni podprta z dokazi, ne bi smela imeti tolikšnega vpliva in teže.

[<< 430] Prim. F. Rozman, Prevajanje Svetega pisma na Slovenskem, V: BV, Ljubljana 1990, 50: 433, št. 4.

[<< 431] Prim. SP-SSP, 42, ne pove pa, čigave strokovne ocene.

[<< 432] Prim. F. Premk, Korenine slovenskih Psalmov, Ljubljana 1992. Z njo sem se glede tega tudi osebno pogovarjal.

[<< 433] Prim. SBL, 77: »… začel po grškem originalu prirejati slov. tekst…« [Kidrič: »prirejati« (sic!)]

[<< 434] Ker je bil Stritar klasični filolog, je očitno grščino obvladal, ni pa bil dovolj teološko izobražen, da bi dobro razrešil tudi prevodno »temna mesta«.

[<< 435] Navedek iz listine BFBS-a.

[<< 436] Stritarjevo NZ je pregledal jezikoslovec Fran Miklošič, Chráska pa je imel druge strokovnjake.

[<< 437] S primerjavo Stritarjeve in Chráskove NZ sem ugotovil, da je Chráska uporabil bolj teološko jasne izraze; »zveličanje« namesto »blaginja«, »izvolil« namesto »izbral«, »cerkev« namesto »občina«… (Primerjava je samó iz Ef 1).

[<< 438] Primeri prevodnih sprememb so navedeni v listinah ABFBS-a.

[<< 439] [kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne]. SP-SSP pa […pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj.] Vrstica »Kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasnje« je v 48. in ne ne v 46. vrstici.

[<< 440] Chráska postavi na začetek poglavja oglati oklepaj, začetno vrstico pa oštevilči s številko 53, takó kot je v tekstno-kritičnem Nestlejevem besedilu, z oglatim zaklepajem pa zaključi šele 12. vrstico. Stritar oklepajev nima, začetne vrstice ne oštevilči s številko 53, in začne številčenje vrstic s številko 2.

SP-SSP tega nima.

[<< 441] [iz mesa njegovega in iz kosti njegovih]. SP-SSP: [Smo namreč deli njegovega telesa.]

[<< 442] Chráska: »In odgovori mu Jezus: Pisano je: »Ne bo živel človek ob samem kruhu.«; Stritar: »In odgovori mu Jezus, govoreč: Pisano je: »Ne bo živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi Božjej.« SP-SSP: Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: človek naj ne živi samo od kruha.«

[<< 443] Stritar ima besedo »Kristusa«, Chráska pa jo spusti, ker je ni niti v tekstno-kritičnem besedilu. SP-SSP: takó kot Chráska – brez besede »Kristus«.

[<< 444] Chráska: Jaz sem živi kruh, ki je iz nebes prišel; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta.«; Stritar: »Jaz sem živi kruh, kteri sem z neba prišel; če kdo jé od tega kruha, živel bo vekomaj. Kruh pa, kterega bom jaz dal, je telo moje, ktero bom jaz dal za življenje sveta.«

SP-SSP pa prevaja: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

Chráska pravilno prevaja besedo sarx: »meso«, ne pa »telo«; takó prevaja tudi SP-SSP.

[<< 445] Chráska: »Kajti trije so, ki pričajo: Duh in voda in kri, in ti trije so eno v svojem pričanju.; Stritar: »In trije so, ki pričajo na zemlji, duh in voda in kri, in ti trije so eno.

SP-SSP pa: »Trije namreč pričujejo: Duh in voda in kri. In to troje je zedinjeno.«

[<< 446] »Ta rod pa ne izide, razen z molitvijo in postom.«

[<< 447] SP-SSP te vrstice nima.

[<< 448] SP-SSP dodatka »in s postom« nima.

[<< 449] Star liturgični obrazec, ki sklene »očenaš«, je v mnogih rokopisih, tekstno-kritično besedilo pa ga nima.

[<< 450] V SZ pa »dan prvi«, »luč večjo«…

[<< 451] »In postavita ¹jim starešine v vsaki cerkvi…«

[<< 452] Opombe so jezikovne in eksegetske narave. V celotnem SP iz l. 1914 je kar nekaj izvrstnih opomb, ki kažejo na Chráskovo znanje obeh svetopisemskih jezikov.

[<< 453] Za to poglavje sem se odločil zato, ker velja za težko besedilo, predvsem zaradi dolžine stavkov, ločil, značilnega sloga in ključnega teološkega izrazoslovja. Primerjavo tega besedila mi je glede na izjave Edwarda Nordna, svetovno znanega filologa za grščino, predlagal tudi J. Krašovec.

[<< 454] Natančna in obširna razčlemba Chráskovih teoloških pojmov in primerjava s Stritarjem presega naravo te naloge, vsekakor pa bi bilo dobro takšno raziskavo narediti.

[<< 455] Revizije.

[<< 456] NTV, Chráskov rokopis BFBS-u z dne 8.11.1945 iz Čeških Skalic na Češkem.

[<< 457] Chráska prosi od BFBS-a dovoljenje za »založniško pravico« (copyright), čeprav je to njegovo delo.

[<< 458] »u nádraži 285« (sic!).

[<< 459] Tajnik EC-a.

[<< 460] Očitno so bile povezave takoj po 2. svetovni vojni otežene. Veliko virov, ki jih bom navedel kasneje, pričajo o tem, da je bil Chráskov rokopis SP ob bombardiranju Beograda (l. 1941) uničen.

[<< 461] Prim. Sveto pismo, NOVI ZAKON našega Gospoda in Zveličarja jezusa Kristusa, Kutná Hora 1946 (BFBS).

[<< 462] Pri SP SZ si Chráska ni mogel pomagati s Stritarjem, ker je le-ta prevedel (pa še to ne iz izvirnika!) nekaj posameznih knjig SZ, edini protestantski prevod SZ pa je bila Dalmatinova Biblija iz l. 1584.

[<< 463] Prim. SBL, 78.

[<< 464] NTV, listina iz ABFBS-a (rokopis).

[<< 465] Iz listin se vidi, da je bil Kilgour »Rev. dr.«.

[<< 466] …»and has been accepted by authorities as admirable«…

[<< 467] …»He states that Stritar’s Isaiah is impossible«…

[<< 468] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 3.9.1909).

[<< 469] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 8.(?)1909).

[<< 470] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 20.10.1909).

[<< 471] Nisem mogel ugotoviti, katero.

[<< 472] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 6.11.1909).

[<< 473] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 29.12.1909).

[<< 474] Ne vem, kdo je to.

[<< 475] »revision« (sic!).

[<< 476] »P. S. Just now I received a letter from Mr. Chráska, saying that the Revision of the Slovene O. T. is already advanced up to Isaiah 42.«

[<< 477] NTV, listina iz ABFBS-a (posnetek dopisnice, 6.4.1910).

[<< 478] Naslov je takšen: Rev. Dr. Kilgour, BIBLE HOUSE, 146. Queen Victoria Street, LONDON E. C., England.

[<< 479] Pastor Gürtler je bil doma v Fraustadtu na Poznanskem.

[<< 480] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 25.4.1910).

[<< 481] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 17.6.1910).

[<< 482] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 18.8.1910).

[<< 483] »I think we have found the man in Pastor Paul Gürtler of Fraustadt, one of the societys warm friends, a man of wide linguistic culture and who has spent his time and talents largely on Slav. studies, and especially on Slovene. He and Chráska are acquainted, and Chráska thinks that Gürtler is the man for this work…«

Očitno je, da je Chráskovo izvirnost hebrejščini nadzoroval in preverjal dober poznavalec hebrejskega in slovenskega jezika.

[<< 484] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 4.9.1910).

[<< 485] »Pastor Gürtler… to examine Chráska’s revision with reference to its faithfulness to the original Hebrew. It is a work for a scholar.«

[<< 486] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 21.9.1910).

[<< 487] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 4.10.1910).

[<< 488] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 2.6.1911).

[<< 489] Koga obvešča, ni razvidno.

[<< 490] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 23.10.1911).

[<< 491] »…that he can safely praise it…«

[<< 492] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 26.10.1911).

[<< 493] »Pastor Gürtler has such a good report to make of Chráska’s work. He evidently is a most able man!…« Potem sledi še zanimiv pripis: »How are you keeping these days? I have not heard a word about your health. I hope this means that you are well. With kind regards, Yours sincerely, Kilgour, edit. Supt.«

[<< 494] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 5.3.1912).

[<< 495] »M. Chráska, our Slovene reviser, reports that he has forwarded to my address the last portion (Proverbs to Malachi) of the translation of the Old Testament. We have already received the consignment. M. Chráska writes that professor Stritar’s translation of Proverbs, Isaiah and Jeremiah were not nearly of such use to him as he had at first anticipated…«

[<< 496] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 11.3.1912).

[<< 497] »…like Oliver ‘for more’«. (Oliver iz knjige Oliver Twist prosi v sirotišnici, ali lahko dobi še več hrane, kar je nezaslišano, ker bi moral biti hvaležen že za tisto, kar je dobil – op. a.)

[<< 498] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 7.10.1912).

[<< 499] Komu piše, ne vem. Zdi se mi, da g. Hartkopf včasih nadomešča g. M. Morrisona, ki je (takó je zaslediti) bolan. Če to drži, potem g. Harkopf piše g. Kilgourju ali pa GC-u v London.

[<< 500] NTV, listina iz BFBS-a (tipkopis, datum ni razviden).

[<< 501] »…Oberpfarres Gürtler speaks in the highest terms of the Psalms, is in fact superlative in his admiriation of the work…«

[<< 502] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis, 27.1.1913).

[<< 503] »Footnotes with translations«.

[<< 504] NTV, listina iz BFBS-a (tipkopis, 12.5.1914).

[<< 505] »Proofs«.

[<< 506] »Surely this should have an addition of some word to show that the N. T. was translated from the Greek.«

[<< 507] NTV, A. Chráska, Rodinná Kroníka.

[<< 508] Prim. n. d.

[<< 509] Prim. Evageličanski koledar, Murska Sobota 1985, 89.

[<< 510] Prim. SBL, 78. Točnega datuma izida nisem nikjer zasledil.

[<< 511] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopi, 8.6.1925; 13.6.12925).

[<< 512] Kot sporno besedilo omenja Heb 12,5, Zah 1.4, idr.

[<< 513] Dokumentacija iz ABFBS-a, ki sem jo preučil, glede tega ni vedno dosledna, ampak potrjuje oba izraza: prevajanje iz izvirnikov in predelavo. (»translation, revision«)

[<< 514] Temu rečemo »formalno-korespondenčni prevod« za razliko od »dinamično ekvivalentnega«.

[<< 515] »Ad fontes«.

[<< 516] Angleška numeracija.

[<< 517] TV, Historical Catalogu of the Printed Editions of Holy Scripture BFBS, Slovenian 1423 (240), 1424 (RR6). (Op. manjka del iz agencije Beograd).

[<< 518] To mi je pisno potrdil tudi Chráskov vnuk Jan Blagoslav Chráska v pismu z dne 16.3.1998, kjer pravi: »[…] Kar se tika prevoda biblije v slovenščino – mislim, da je ded že daljši čas na tem deloval in leta 1938 (avgust) ko sem bil 14 dni v Bratislavi, sem mu sem in tam malo »pomagal« s izrazi – Slovenščini. Na pisalni mizi je imel cele pole polepljene s izreki celih poglavjev in po robu je imel pripisane pripombe (naprimer Genesis 1. poglavje, tretji stih) je tam imel pripombo * 2. Korin. 4,6 + Izaija 54,7) Teh pripomb je bilo veliko, ker prva izdaja iz leta 1914 tega nima. Vem, da me razumete, kaj s tem mislim. Vem le toliko, da je imel na mizi, katera je bila že tako polna, tudi biblije v več različnih jezikih. […]« Napisano v takšni slovenščini kot je zabeležena v vnukovem pismu.

Kasneje sem g. Jana Blagoslava Chrásko po telefonu vprašal, kakó se še spomni referenc, ki jih v pismu navaja, pa mi je odgovoril, da je to prepisal iz češke Kralicke biblije, ker je ded hotel ravno takó narediti tudi v slovenskem SP. Jan Blagoslav Chráska mi je ob tej priliki tudi povedal, da ga je ded prosil za pomoč zato, ker je bil on rojen v Ljubljani, kjer je tudi živel do l. 1943, in je bil bolj vešč novejšega slovenskega jezika kot dedek.

[<< 519] NTV, Chráskov rokopis z dne 8.11.1945 (Česke Skalice), ko po 2. svetovni vojni sprašuje, kaj je z namero BFBS-a o tiskanju novega in popravljenega slovenskega SP, za kar so se dogovorili že l. 1938/39. Pismo je priloženo kot priloga k temu zborniku.

[<< 520] Pri Chráski je ves čas vidna velika ljubezen do slovenskega naroda. Ko je pisal to pismo, je bil star že 77 let, a je še vedno mislil na Slovence.

[<< 521] V Beogradu je bila takrat agencija BFBS-a za tedanje jugoslovanske dežele.

[<< 522] NTV, Chráskov rokopis z dne 8.11.1945 (Česke Skalice).

[<< 523] NTV, R. Chráska, Antonín Chráska, kazatel Slova Božího, str. 3 (tipkopis).

[<< 524] SP-SSP.

[<< 525] To je bil čas najhujšega ruskega komunizma na Češkem.

[<< 526] Prim. Evangeličanski koledar, Murska Sobota 1985, 93.

[<< 527] Prim. VEP, e-mail J. Schwarza z dne 29.4.1998, predmet – Antonín Chráska 11: <[email protected]>.

[<< 528] NTV, listina iz ABFBS-a (tipkopis z dne 11.2.1950).

[<< 529] EC.

[<< 530] Glej op. spredaj.

[<< 531] Profesor teologije, štirikratni doktor znanosti, akademik, biblicist. Z njim sem sodeloval kot predstavnik protestantskih Cerkva pri pripravi SP-SSP. Izjavo, ki je tukaj navedena sem dobil po telefonu.

[<< 532] Prevajalec Svetega pisma, profesor, klasični filolog. Z njim sem sodeloval kot predstavnik protestantskih Cerkvá pri pripravi SP-SSP, ko smo eksegetsko usklajevali pomembna svetopisemska mesta in prevajalcem posredovali svoje pripombe in predloge. Prav takó sem se glede Chráske z njim pogovarjal 18.3.1998 v NUK-u, Ljubljana.

[<< 533] Doktorica znanosti, vodja Inštituta za slovenski jezik pri znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Z njo sem se pogovarjal 18.3.1998.

[<< 534] Urednik Svetopisemske družbe Slovenije, Ljubljana.